Slabost z bruhanjem je pogost pojav pri vseh starostih.
Običajno so v ozadju lažji bolezenski vzroki ali zunanji dražljaji, redko pa resnejša obolenja. Predvsem pri dlje časa trajajočem stanju je potrebno najti in odpraviti vzrok.
Kaj se dogaja v telesu ob slabosti z bruhanjem?
Slabost in bruhanje se pogosto pojavljata v primeru, ko telo zazna grožnjo: vstop tuje snovi v telo, psihološki stres, motnje ravnotežja. Pri tem se vzdražijo različne strukture v telesu:
- Draženje želodčne in črevesne sluznice zaradi strupov, škodljivih bakterij iz hrane, alergenov in drugih dražečih snovi, prav tako razširitev prebavil zaradi blokade ali obstrukcije,
- Draženje »kemoreceptorske prožilne cone« v možganih, ki zaznava različne kemijske snovi v krvi: med drugim tudi opioide in zdravila, kot so emetiki in nekateri antibiotiki, umetne kemikalije, toksine in presnovne produkte.
- Motnje notranjega ušesa oziroma ravnotežnega organa, ki spremlja informacije o gibanju in položaju telesa,
- Visoka aktivacija simpatičnega živčnega sistema zaradi zaznane grožnje, kar lahko v okviru »boj ali beg« odgovora sproži tudi bruhanje,
- Vpliv višjih možganskih centrov zaradi močnih čustev ali tesnobnosti, ki aktivirajo nižje možganske strukture – med drugim tudi na center za bruhanje v možganskem deblu,
- Aktivacija centra za bruhanje v možganskem deblu, kamor prihajajo drugi signali iz telesa, omenjenih v zgornjih alinejah. Lahko pa se tudi vzdraži direktno, če gre za motnjo v tem delu možganov.
V nadaljevanju predstavljamo glavna bolezenska stanja in vzroke v ozadju bruhanja in slabosti.
1. Odziv na zunanje dražljaje
Bruhanje je pogost naraven odziv na določene dražljaje, kot sta potovalna slabost, prenajedanje, pretirana telesna aktivnost ali izredno neprijetni dražljaji, na primer vonjave.
Kako vemo, da gre zgolj za odziv na dražljaje in verjetno nič resnejšega? Odziv se pojavi nenadno in stanja ne spremljajo še drugi simptomi, na primer vročina ali bolečine v trebuhu. Lahko pa se kaže s tesnobnostjo, telesno šibkostjo, hitrim dihanjem.
Dražljaj v okolici, ki je povzročil bruhanje, včasih zunanjemu opazovalcu ni očiten. Nekateri so lahko občutljivi na vonje, ki jih drugi ne zaznajo (kemikalije, čistila), na slab zrak, vročina ali vlažnost. Povečana občutljivosti na dražljaj je lahko tudi posledica alergije, ki se izjemoma lahko kaže z bruhanjem (predvsem na hrano, redkeje tudi na vdihane delce).
V to skupino lahko uvrščamo tudi odziv na hud stres, čeprav v tem primeru le izjemoma pride tudi do bruhanja. Visoka raven stresa in tesnobe lahko aktivira center za bruhanje kot del telesnega odziva “boj ali beg”.
2. Infekcije
Najrazličnejše infekcije povzročajo slabost in bruhanje. Vzrok v ozadju so toksini, ki jih izločajo mikrobi, ali pa dražilni vpliv samih mikrobov, ki neposredno spodbujajo center za bruhanje v možganih. Tako ob pogostih okužbah, kot so gripa ali pljučnica, pojav bruhanja in slabosti niso nič neobičajnega.
Nekateri organi pa so še dodatno povezani s centri v možganih, ki povzročijo bruhanje. Draženje in vnetje prebavil zaradi okužbe lahko neposredno spodbudijo center za bruhanje v možganih. Okužbe, ki prizadenejo možgane (encefalitis) ali možganske ovojnice (meningitis), lahko povzročijo vnetje v samem centru za bruhanje. Tudi okužbe, ki prizadenejo notranje uho (vestibularni sistem), bodo povzročile direktno draženje centra za bruhanje.
Infekcije običajno prepoznamo po sopojavu drugih bolezenskih znakov – le redko sta slabost in bruhanje glavni ali edini znak infekcije. Zdravljenje je odvisno od mikroba, povzročitelja okužbe.
3. Alkohol in strupi
Zaužitje nekaterih toksinov, kot so težke kovine ali umetne snovi (kemikalije), lahko neposredno spodbudi center za bruhanje zaradi draženja želodčne in črevesne sluznice. Tudi zaužitje velikih količin alkohola ima lahko tak učinek.
Kadar te snovi vstopijo na drugačne načine (skozi kožo, ob vdihavanju) in se znajdejo v krvi ali v možganski tekočini, pride pogosto do bruhanja- direktno preko draženja kemoreceptorske cone v možganih, katere namen je zaznavanje tujih škodljivih snovi.
4. Želodčne in črevesne bolezni
Okužbe, kot je gastroenteritis, znan kot trebušna gripa, so pogost vzrok slabosti in bruhanja. To stanje je posledica virusne ali bakterijske okužbe in lahko povzroči drisko, bolečine v trebuhu, slabost in dehidracijo. Drugi gastrointestinalni vzroki vključujejo vnetno črevesno bolezen (Chronova bolezen, ulcerozni kolitis), peptično razjedo in črevesno obstrukcijo, ki lahko povzročijo simptome slabosti in bruhanja.
Pri upočasnjenem praznjenju želodca (gastroparezi) se pogosto pojavi bruhanje. Do gastropareze največkrat pride zaradi dolgotrajne sladkorne bolezni ali nevroloških motenj.
5. Zdravila
Nekatera zdravila, zlasti tista z neposrednim učinkom na center za bruhanje ali prebavila (emetiki), lahko povzročijo bruhanje kot neželeni učinek.
Opioidi, nekateri antibiotiki in nekatera zdravila za srce, lahko stimulirajo kemoreceptorsko cono v možganih ter povzročajo slabost in bruhanje kot neželena učinka.
Druga zdravila lahko to povzročijo, ker dražijo želodčno/črevesno sluznico in sprožijo refleks bruhanja (na primer kemoterapevtiki).
6. Migrenski glavoboli
Migrene lahko aktivirajo center za bruhanje in povzročijo bruhanje kot del simptomov. Glavni simptom migrene je običajno močan glavobol, ki onemogoča dnevne aktivnosti. Lahko jo spremlja slabost, bruhanje, motnje vida, mravljinčenje in številni drugi simptomi, izjemoma pa lahko poteka tudi brez glavobola.
7. Nosečnost
Spremembe hormonskih ravni med nosečnostjo, predvsem prisotnost človeškega horionskega gonadotropina (hCG)) lahko spodbudijo center za bruhanje in povzročijo jutranjo slabost. Ker se hCG pojavi zgodaj v nosečnosti, je lahko jutranja slabost, ki jo običajno spremlja bruhanje, prvi znak nosečnosti.
8. Metabolne bolezni
Stanja, kot sta diabetična ketoacidoza ali uremija (kopičenje odpadnih snovi v krvi zaradi motenj v delovanju ledvic), lahko aktivirajo kemoreceptorsko cono v možganih ter povzročijo slabost in bruhanje.
9. Bolezni notranjega ušesa
Nekatera obolenja notranjega ušesa, kot sta Menierova bolezen ali labirintitis (vnetje srednjega ušesa), lahko povzročijo vrtoglavico, slabost in bruhanje.
10. Redki vzroki
Druge hormonske motnje, kot je motnja delovanja ščitnice ali povišanje stresnih hormonov, so prav tako možni vzroki.
Pri zdravljenju raka lahko različni mehanizmi spodbudijo center za bruhanje in povzročijo slabost in bruhanje, ki ju povzroča kemoterapija.
Slabost in bruhanje sta lahko posledica povišanega tlaka znotraj lobanje (intrakranialni tlak). Tudi tumor v možganskem deblu lahko direktno aktivira center za bruhanje.
Slabost in bruhanje lahko spremljajo dodatni simptomi
Dodatni simptomi slabosti in bruhanja se lahko razlikujejo glede na vzrok in splošno zdravstveno stanje posameznika. Pogosti spremljajoči so neprijeten občutek v želodcu (dispepsija), omotica, glavobol, potenje, bolečine v trebuhu, driska ali vročina.
Če se pojavijo zmerni do hudi dodatni simptomi, je pomembno, da poiščete zdravniško pomoč, zlasti če imate druge osnovne bolezni ali ste noseči. Kronični ali hudi simptomi lahko zahtevajo celovitejši pristop k zdravljenju, vključno z zdravili ali celo operacijo.
Slabost in bruhanje sta lahko akutna, ki traja kratek čas, ali kronična, ki traja dlje časa. Akutni simptomi so običajno posledica osnovne bolezni, ki jo je mogoče zlahka zdraviti, medtem ko so kronični simptomi lahko znak hujšega zdravstvenega stanja.
Nekatera bolezenska stanja povzročajo slabost z bruhanjem, medtem ko druga pogosteje povzročajo slabost brez bruhanja ali samo bruhanje brez slabosti.
Zdravljenje in obvladovanje
Možnosti zdravljenja slabosti in bruhanja so odvisne od osnovnega vzroka in resnosti simptomov:
- V blagih primerih lahko simptome omilijo počitek, svež zrak in izogibanje določenim sprožilcem, kot so močni vonji ali hrana. Če je vzrok na primer potovalna slabost, lahko pomaga izogibanje potovanjem ali jemanje zdravil proti potovalni slabosti.
- Kadar sta slabost in bruhanje posledica bolezni, na primer gastroenteritisa ali vnetja črevesa, lahko zdravljenje vključuje antibiotike ali druga zdravila za odpravo osnovnega stanja. V nekaterih primerih je za zdravljenje hujših bolezni, kot je zapora črevesja, potreben kirurški poseg.
- Pri kronični ali ponavljajoči se slabosti z bruhanjem lahko zdravljenje vključuje spremembo življenjskega sloga, na primer uživanje manjših in pogostejših obrokov, izogibanje začinjeni ali mastni hrani ter ohranjanje hidracije. Druge možnosti zdravljenja lahko vključujejo kognitivno-vedenjsko terapijo, akupunkturo ali zdravila za lajšanje simptomov.
- Če simptomi vztrajajo ali se poslabšajo, je nujno poiskati zdravniško pomoč, saj lahko zaradi bruhanja pride do dehidracije in drugih zapletov. S preiskavami vzrokov, simptomov in možnosti zdravljenja lahko običajno učinkovito obvladujemo to stanje.