Povečane bezgavke – kdaj so sumljive?

Skoraj vsakemu se je že zgodilo, da je zatipal ali opazil bulico na vratu, pod pazduhami ali v dimljah. To nas spravi v neprijeten položaj, če bulica kmalu ne izgine. Na videz nedolžna bulica je lahko v zelo redkih primerih znak resne zdravstvene težave.

V končni fazi je le medicinska diagnostika tista, ki lahko zanesljivo odgovori na naše dileme. Kdaj je torej prav, da se odločimo za obisk zdravnika?

Kako pogosto otečene bezgavke kažejo na rakavo bolezen?

Kadar po spletu brskamo za vzroki otečenih bezgavk, nam hitro pade v oči možnost zasevka raka, limfoma ali levkemije. V realnosti otečena bezgavka le izjemoma pomeni raka. V eni študiji so ocenili, da je prisotnost malignoma pri bolnikih s povečanimi bezgavkami brez jasnega vzroka, ki obiščejo družinskega zdravnika, zelo majhna (1-2 odstotka).

Vendar se ta verjetnost zelo razlikuje med posamezniki in se poveča za nekajkrat ob določenih pogojih:

• če ste že preboleli rakavo bolezen,
• če imate dejavnike tveganja za nastanek raka ali
• če sodite v starejšo populacijo.

Pri starejših obstaja dvojni razlog, zakaj je povečani bezgavki potrebno nameniti več skrbi: pri njih je rak pogostejši, obenem pa se pri njih bezgavke ob okužbi redkeje povečajo kot pri mlajših in zlasti pri otrocih.

Ocenjeno je, da so povečane bezgavke zelo pogoste v splošni populaciji; glede na eno študijo so prisotne pri 56 % odstotkov naključnih odraslih in celo pri 75 % otrok.

Zakaj bezgavke otečejo?

Najpogostejši vzrok za otekle bezgavke so okužbe. Okužbe, ki jih lahko povzročijo, so:

• Okužba zoba (absces, granulom)
• Zagozden modrostni zob
• Prehlad, gripa, angina, covid in druge prehladu podobne okužbe
• Vnetje dlesni (gingivitis)
• Razjede v ustih (afte, herpes simplex)
• Druge virusne okužbe (mononukleoza, citomegalovirus, herpes zoster, vodene koze)
• Rdečke, ošpice
• Okužbe ušes
• Tonzilitis, sinuzitis
• Spolno prenosljive bolezni (HIV, sifilis, klamidija, gonoreja)
• Tuberkuloza

Vrste raka, ki lahko povzročijo povečane bezgavke, so:

• Levkemija
• Limfom
• Metastaza raka v bezgavki

Nekatera zdravila in cepljenja imajo kot stranski učinek lahko povečane bezgavke, med drugim:

• Zdravila: fentoin, karbamazepin, atenolol, kaptopril, hidralazin, nekateri antibiotiki, alopurinol, kvinidin
• Cepljenja (proti tifusu, COVID-u)

Povečane bezgavke, zlasti če se nahajajo na različnih mestih v telesu, lahko kažejo na avtoimunsko bolezen, kot je revmatoidni artritis ali sistemski lupus.

Kako izgledajo potencialno nevarne bezgavke?

1. Velikost

Priporočila za mejo med benignimi in malignimi bezgavkami se gibljejo od 6 do 30 mm. Številne ustanove še vedno uporabljajo 10 mm po največji dolžini kot mejo, pri kateri so bezgavke lahko maligne in jih je potrebno obravnavati. Pri drugih je meja 15 mm ali 20 mm. Dodatno lahko upoštevajo ne le vzdolžno ampak tudi prečno dolžino bezgavke ali pa njuno razmerje.

Nekatere bezgavke v telesu so že v izhodišču večje od drugih, zato je meja odvisna tudi od lokacije bezgavke. Nekateri zato obravnavajo bezgavke šele ob večjem povečanju, na primer nad 15 mm – take so dimeljske bezgavke ali pa jugulodigastrične bezgavke na vratu. Po drugi strani pa pazdušne bezgavke naj ne bi bile večje od 10 mm; nadključnične in nekatere trebušne bezgavke, ki jih lahko zaznamo le s slikovnimi preiskavami (poplietalne, iliakalne), naj ne bi bile večje od 5 mm.

Velikost bezgavk je odvisna tudi od starosti. Na splošno so bezgavke večje pri otrocih, še posebej med 2. in 10. letom, ko je imunsko dogajanje najbolj intenzivno. Pri otrocih naj bi bile vratne bezgavke velikosti do 2 cm normalne.

2. Oblika

Ne le velikost, tudi oblika bezgavke nam lahko nekaj pove o njenem vzroku. Zdrave ali vnetne (benigne) bezgavke so podolgovate, ovalne oziroma fižolčkaste oblike. Patološke bezgavke so pogosteje okrogle ali drugih nepravilnih oblik.

Številni uporabljajo merilo, da je bezgavka, ki je vsaj dvakrat daljša po eni kot po drugi osi, z večjo verjetnostjo benigna. Torej, če vzdolžno meri 12 mm in prečno pod 6 mm, je manj sumljiva, kot če prečno meri nad 6 mm.

3. Bolečina in občutljivost na pritisk

Bezgavke, povečane zaradi okužbe, so pogosto boleče ali pa se bolečina pojavi ob pritisku (občutljivost). Če so povečane iz drugih razlogov, so večkrat neboleče. Splošno velja, da nas neboleče bezgavke bolj skrbijo kot boleče.

Vendar so lahko tudi ob maligni bolezni boleče, še posebej, kadar zrastejo hitro in pritiskajo na zunanjo kapsulo, kar povzroči bolečino. Bolečino povzroči tudi krvavitev v bezgavki, nekrotični center, ali imunološka stimulacija bolečinskih receptorjev.

4. Konsistenca

Bezgavke, povečane zaradi okužbe, so običajno mehke. Trdejše bezgavke pogosteje so znak drugih bolezni. Predvsem ob maligni bolezni ali pri granulomatozni bolezni so lahko trde kot kamen. Pri limfomu pa so bezgavke tipično srednje trde, gumijaste.

5. Pomičnost

Povečane bezgavke zaradi okužbe so dobro pomične pod kožo. Enako velja za bezgavke povečane zaradi imunske ali druge sistemske bolezni, kot reakcija na zdravilo ali zaradi limfoma in levkemije. Če je v bezgavki metastaza raka, je značilno, da je bezgavka nepomična, saj tkivo in žile preraščajo kapsulo bezgavke.

6. Trajanje

Velja, da so bezgavke, ki vztrajajo šele manj kot dva tedna, zelo verjetno benigne. Po treh ali štirih tednih bi morala osnovna okužba izzveneti in bezgavke bi se morale zmanjšati, ker so opravile svoje delo. Ker je to neobičajno, je prav, da jih pokažemo zdravniku, ki bo preveril naše dejavnike tveganja in po potrebi naročil preiskave.

Po drugi strani tudi bezgavka, ki vztraja že več kot eno leto in se ni povečala, zelo verjetno ni patološka. Patološke bezgavke namreč tekom več mesecev običajno napredujejo v velikosti. Lahko da gre za vnetno bezgavko, ki se po končani okužbi iz določenega razloga ni zmanjšala, ampak se je zabrazgotinila.

7. Spreminjanje

Kot smo že omenili, bezgavka, ki v določenem obdobju vztrajno raste, je z večjo verjetnostjo patološka kot tista, ki ostaja enaka. Vnetna bezgavka bi morala v kratkem času postati netipna.

Določena bezgavka se lahko skozi čas večkrat poveča in spet zmanjša. Po eni strani to lahko kaže na prebolevanje okužbe, po drugi strani pa so opisani primeri, ko se to zgodi pri počasi rastočem limfomu, kot je folikularni ne-Hodgkinov limfom. Skozi čas lahko namreč pride do postopnih zamejitev in poslabšanj te bolezni, kar se kaže v povečanem množenju malignih celic limfocitov v bezgavki.

8. Število

Večje število povečanih bezgavk je bolj značilno za patološka stanja. Po drugi strani lahko tudi infekcije povzročijo povečanje številnih bezgavk (zlasti mononukleoza), lahko pa pri patoloških bezgavkah opazimo in otipamo zgolj eno bezgavko.

9. Lokacija

Različne lokacije tipno povečanih bezgavk (na vratu, pod pazduho, v dimljah) z večjo verjetnostjo kažejo na različne bolezni. V več kot 50 % so povečane bezgavke vratu. Kadar so povečane na več lokacijah obenem, govorimo o generalizirani limfadenopatiji, pri kateri pogosteje posumimo na sistemsko bolezen, stranski učinek zdravil, limfom ali levkemijo. Pri okužbi ali zasevku v bezgavki je bolj običajno, da so povečane bezgavke lokalizirane, največkrat v vratu. Po cepljenju se največkrat povečajo pazdušne bezgavke. Dimeljske bezgavke le izjemoma kažejo na maligno bolezen.

10. Dodatni simptomi in dejavniki tveganja

Poleg samih bezgavk je pomembna informacija tudi, ali obstajajo dodatni znaki okužb ali drugih bolezni, ki lahko natančneje pojasnijo izvor otečenih bezgavk.

• Sum na okužbe vzbudijo: neurejeno stanje dlesni ali zob, nedavna vročina, ki je lahko ponavljajoča, utrujenost, vnetje žrela, povečanje vranice, izpuščaji na koži in otekline, bolečine v mišicah, kašelj, težave z dihanjem, slabost in bruhanje, spremembe v urinu, glavoboli, bolečine sklepov, anamneza nedavnega potovanja na endemično območje, izpostavljenost okuženemu bolniku …
• Sum na avtoimunske bolezni vzbudijo: družinska anamneza, anemija, utrujenost, izguba teže, bolečine v sklepih, mišična šibkost, nenavaden izpuščaj, otekanje udov, hude prebavne težave in številni drugi dolgotrajni simptomi ali simptomi, ki se periodično ponavljajo dlje časa.
• Sum na limfom vzbudijo: velika vročina, nočno potenje in nepojasnjena izguba telesne teže (več kot 10 % v manj kot 6 mesecih) – ” B simptomi” limfoproliferativnih bolezni, ki se lahko pojavijo tudi pri tuberkulozi ali kolagenskih žilnih boleznih, dlje trajajoč suh kašelj ali huda srbečica. Pri Hodgkinovemu limfomu je tipično, da se oteklost bezgavk seli iz ene do druge po predvidljivem vrstnem redu. Pri ne-Hodgkinovem je lahko oteklost dolgotrajna, še preden se pojavijo B simptomi.
• Sum na levkemijo vzbudijo: utrujenost, petehije, purpura, pogoste okužbe, anemija, povečana vranica, vročina, nočno potenje, težave z dihanjem.
• Sum na maligno bolezen: prejšnja maligna bolezen, družinska anamneza in znaki in simptomi, specifični za določenega raka.

Ukrepi

Povečane bezgavke so običajno znak, da se vaše telo bori proti okužbi. Bolečina običajno izgine v nekaj dneh brez zdravljenja in bezgavka se vrne na normalno velikost običajno v dveh tednih.

Če imamo bezgavke, ki nas glede na trajanje, velikost, konsistenco, obliko, pomičnost in spreminjanje skrbijo, jih moramo pokazati zdravniku.

Z ultrazvokom bezgavčnih lož ali mehkih tkiv lahko izkušen radiolog oceni velikost, notranjo strukturo in prekrvavitev bezgavke. Patološke bezgavke se pod ultrazvokom običajno razlikujejo od vnetnih.

Dokončna diagnoza se lahko postavi samo s citološko punkcijo ali biopsijo bezgavke, pri katerih se iz bezgavke odvzame vzorec celic ali tkiva, ki ga oceni patolog.