Mravljinčenje se lahko pojavi po celem telesu ali v več delih telesa, in to brez očitnega razloga. Ta pojav nas preseneti, saj smo navajeni samo mravljinčenja, ki nastane, ko nam roka ali noga “zaspi”.
Lahko se pojavi po celem telesu naenkrat ali pa enkrat v roki, drugič na obrazu, naslednjič na trupu …
Razlogov za mravljinčenje po telesu je zelo veliko, saj številni dejavniki prehodno okvarijo živčne končiče, zaradi česar nastane mravljinčenje.
Kaj je mravljinčenje in druge parstezije?
Občutek “mravljinčenja” sodi med parestezije: nenormalne občutke ali zaznave na koži.
Ti občutki se lahko pojavijo brez očitnega zunanjega vzroka (na primer pritiska na živec) in so pogosto opisani kot nenavadni, neprijetni ali celo boleči.
So simptom, ne bolezen ali diagnoza. Nakazujejo, da nekaj vpliva na živce, običajno na živčne končiče, lahko tudi na bolj centralne dele živčevja. Živčni končiči se ob prenehanju vzroka običajno pozdravijo in mravljinčenje počasi pojenja. Blaga in začasna parestezija je običajno neškodljiva. Kadar je parestezija vztrajna ali huda, morda kaže na zdravstveno težavo.
Čeprav zaznavam na koži v pogosto rečemo mravljinčenje, pa ga vsak občuti drugače in ga lahko opišemo na različne načine:
- Mravljinci: majhni, zbadajoči občutki na koži
- Zbadajoča bolečina ali občutek “špikanja” ali “iglic na koži”: kot vbadanje z majhnimi, ostrimi predmeti, kot so žebljički ali igle
- Odrevenelost: zelo pogosto parestezije spremlja izguba ali zmanjšanje osnovnih občutkov (dotika, lahko tudi občutka za mraz ali toploto)
- Občutek elektrike: kot sunki kratkih, običajno blagih električnih šokov
- Ščemenje: podobno kot občutek, ko celotna okončina “zaspi”
- Toplota: pogosto spremlja občutek mravljinčenja
- Pekoč občutek: čeprav je redkejši, lahko nekateri poleg iglic občutijo tudi pekoč občutek, kot da bi koža gorela
- Plazenje: občutek, da se nekaj plazi ali premika pod kožo, podobno kot gibanje žuželk
- Srbenje: lahko prav tako spremlja mravljinčenje, medtem ko samo srbečica ne sodi med parestezije
- Brenčanje ali vibriranje pod kožo
- Občutka trepetanja ali tresenja pod kožo
- Stisnjenost ali napetost: občutek, kot bi bila koža ali mišice stisnjene
Katerih je 11 najpogostejših vzrokov za mravljince po telesu?
1. Hiperventilacija
Hiperventilacijski sindrom pomeni pretirano globoko ali hitro dihanje. Lahko jo spremlja bolečina v prsnem košu, vrtoglavica, mravljinčenje in občasno panični napad. Mravljinčenje se značilno pojavi v konicah prstov in okoli ust, kar je precej zgovoren podatek, da je vzrok v hiperventilaciji.
Hiperventilacija je lahko psihološka, pri čemer ima oseba zaradi stresne situacije občutek pomanjkanja zraka in skuša to rešiti s hitrejšim dihanjem. V drugih primerih pa je hiperventilacija lahko znak hujše težave, pri tem pa so znaki osnovne težave običajno večji kot sama hiperventilacija in mravljinčenje: hude okužbe, izguba krvi, srčni infarkt, zmanjšan krvni pretok v možganih …
Pregloboko dihanje je lahko nevarno, ker zelo zniža nivo ogljikovega dioksida v krvi in s tem dvigne pH krvi (stanje, poznano v medicini kot respiratorna alkaloza). Alkaloza povzroči spremembe v delovanju živčnega sistema in povzroči parestezije (mravljinčenje) in vrtoglavico.
2. Panični napad
Pri mravljinčenju po celem telesu se moramo najprej prepričati, da ne gre za (prikrite) psihološke vzroke. Pri tem si lahko pomagamo z značilnimi znaki, ki nam to pomagajo ovreči ali potrditi. Kadar je vzrok psihološki, so mravljinci povezanimi z določenimi situacijami, običajno se pojavijo v javnih prostorih in v stresnih situacijah. Podobno kot pri hiperventilaciji je značilno mravljinčenje v konicah prstov in okoli ust.
3. Migrena
Glavni simptom migrene je običajno izredno močan in dolgotrajen glavobol, ki je lahko močnejši na eni strani glave, in je pogosto utripajoč ali topo udarjajoč. V približno tretjini primerov pa migrena poteka celo brez glavobola, tako da se številni ne zavedajo, da jo imajo. Pojavi se zgolj migrenska avra, ki lahko traja od nekaj minut pa do nekaj ur. Migrenska avra se pojavi na številne načine, kot so težave z vidom (utripanje ali cik-cak vzorci pred očmi), mravljinčenje, ki ga lahko spremlja izguba občutka, in značilno potuje po telesu tako, da se začne v eni roki in se pomika navzgor proti rami in vratu, nazadnje pa doseže obraz, ustnice in jezik. Lahko so prisotne tudi težave z izražanjem in vrtoglavica ali motnja v ravnotežju.
4. Pomanjkanje vitamina B12
Pomanjkanje vitamina B12 (kobalamina) je pogosto, vendar šele hudo pomanjkanje povzroči pojav simptomov. Pomanjkanje se lahko kaže kot prizadetost živčevja, in sicer osrednjega (depresija, utrujenost, zmedenost, paraliza) ali perifernega (mišična šibkost udov, izguba občutka (odrevenelost), mravljinčenje in druge zaznave). Druga skupina simptomov je vezana na pojav anemije (bledica, intoleranca za napor, razbijanje srca, utrujenost).
Do pomanjkanja vitamina B12 ne pride le zaradi neprimerne prehrane temveč tudi kadar telo vitamina ne more pravilno absorbirati. Vzroki za slabšo absorpcijo so nekatere bolezni (Crohnova bolezen, celiakija, alkoholizem), lahko pa je absorpcija slabša tudi pri sicer zdravih posameznikih, saj je zanjo potrebna prisotnost specifičnega proteina v želodcu, imenovanega intrinzični faktor. Vir vitamina B12 je prehrana živalskega izvora. Najbolj zanesljiv vir pa so prehranski dodatki v obliki lonzet ali bonbonov, iz katerih se vitamin absorbira že v ustih, in zato absorpcija ni odvisna od stanja prebavil ali pridruženih bolezni.
5. Alergija na hrano
Glavni simptomi alergije na hrano so luskasti izpuščaji in srbečica, hripav glas in težko dihanje. Pojavijo pa se lahko še bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje in driska; srbenje in otekanje okoli ust ali oči, izcedek iz nosu; vrtoglavica, izguba zavesti. Huda reakcija je lahko življenje ogrožajoča zaradi otekanja grla in nezmožnosti dihanja. Blažja reakcija se lahko kaže kot mravljinčenje rok, ki jo običajno spremljajo še drugi simptomi (otekanje, srbenje, izpuščaji).
Običajno se pojavi pri otrocih različnih starosti, lahko pa tudi v odrasli dobi. Pri otrocih pogosto tudi izzveni (razen alergije na oreščke). Večina alergij je na mleko, jajca, pšenico, sojo, oreščke, ribe in školjke.
6. Slaba prekrvavitev
Mravljinčenje je lahko znak slabe prekrvavitve. Slaba prekrvavitev okončin je običajna z naraščujočo starostjo, lahko pa je tudi posledica anemije (slabokrvnosti) ali bolezni žil. Pri anemiji po žilah potuje manj hemoglobina, zato tkiva dobijo manj kisika in hranil. To povzroči motnjo zaznav v perifernih živcih. Anemijo povzroči pomanjkanje hranil (železa, vitaminov B9 ali B12), nosečnost, kronične bolezni, avtoimunske bolezni.
7. Polinevritis (Guillain-Barrejev sindrom)
Guillain-Barrejev sindrom je bolezen perifernega živčnega sistema – perifernih živcev, ki oskrbujejo kožo in mišice rok, nog, obraza in trupa. Razlog za razvoj polinevritisa je običajno neznan, v nekaterih primerih pa ga povzročijo virusne okužbe. V tem primeru se običajno 2 ali 3 tedna po virusni okužbi dihal povzroči otrplost rok ali nog. Mišiče postanejo šibke, pride do izgube občutka v koži in do mravljinčenja v različnih delih telesa.
Privede lahko do paralize, ki je običajno reverzibilna. Večina ljudi okreva, vendar je okrevanje dolgotrajno, običajno traja nekaj tednov ali mesecev.
8. Epilepsija – enostavni delni napadi
Več kot 3 % ljudi kdaj v življenju doživi epileptični napad. Najpogostejši napadi niso kompleksni s krči s trzanjem po celem telesu, ki si jih običajno predstavljamo pod imenom epilepsija. »Običajno epilepsijo« imenujemo tudi grand mal ali klonično-tonični krči in izgubo zavesti: otrdelost celega telesa, krčenje rok ali nog, izguba zavesti, grizenje jezika, počasno dihanjem ali odsotnost dihanja, izguba nadzora nad mehurjem ali črevesjem. Namesto tega so najpogostejša oblika epilepsije enostavni delni epileptični napadi.
Enostavni delni napadi so epileptični napadi, pri katerih oseba ostane pri zavesti in se lahko celo odzivajo na zunanje dražljaje. Pojavi pa se nevrološki simptom, običajno trzanje roke, noge, obraza ali trupa. Lahko pa se pojavijo napačne zaznave (mravljinčenje in druge zaznave), halucinacije, želodčne motnje ali slabost. Nikoli se ne pojavi kombinacija različnih simptomov, saj bi v tem primeru šlo za kompleksne delne napade. Katero vrsto epilepsije ima oseba, je odvisno od tega, kateri del in koliko možganov je prizadet. Epilepsija, ki povzroča delne napade, prizadene le majhen lokalni predel možganov in izzveni sama od sebe.
9. Hipoparatiroidizem
Hipoparatiroidizem je redka bolezen, pri kateri paratiroidne žleze v vratu ne proizvajajo dovolj paratiroidnega hormona. To povzroči nizko raven kalcija v krvi, kar lahko povzroči mišično trzanje, krče, mravljinčenje in, pri otrocih, zaostanek v razvoju. Običajno nastane brez znanega razloga, lahko pa zaradi predhodne operacije ščitnice, obsevanja, avtoimunskih, hormonskih ali genetskih vzrokov.
Prepoznava je lahko težavna zaradi redke pojavnosti in raznolikih nespecifičnih simptomov: mišični krči, mravljinčenje prstov in ustnic, suha koža, težave s srcem, kostmi in zobmi, nihanje razpoloženja.
10. Diabetična nevropatija
Diabetična nevropatija je poškodba živcev, ki nastane pri osebah, ki že več let trpijo za diabetesom (sladkorna bolezen). Pogosto ali trajno povišan sladkor v krvi povzroči okvaro perifernih živcev. Običajno se začne z odrevenelostjo ali mravljinčenjem v prstih na nogah in stopalih, kasneje pa drugje po telesu. Odrevenelost lahko vodi do padcev, poškodb (diabetično stopalo) ali izgube ravnotežja, zato je preprečevanje nevropatije pomembno.
Ključ do preprečitve poškodb živcev pri diabetesu je dosledno vzdrževanje krvnega sladkorja in glikiranega hemoglobina A1C v želenem območju. Dobro uravnavanje sladkorne bolezni lahko celo izboljša nekatere trenutne simptome.
11. Zastrupitev
Izpostavljenost ogljikovemu monoksidu, prekomerni odmerki zdravil, gospodinjska čistila, detergenti, droge, svinec, živo srebro, pesticidi, druge kemikalije, ugrizi žuželk in kač lahko povzročajo zastrupitve, ki se lahko kažejo na različne načine. Akutna zastrupitev nastane zaradi velikega odmerka in se pojavi v nekaj minutah do nekaj dneh po izpostavitvi. Kronične zastrupitve pa nastanejo po dolgotrajni, včasih večletni izpostavitvi. Kadar pride do prizadetosti živčevja, se lahko pojavi izguba občutka, mišična šibkost, krči in mravljinčenje.