Kateri so vzroki mravljinčenja po glavi in obrazu?

Mravljinčenje glave ali obraza je občutek kože na obrazu, ki se občuti kot blagi posamezni mravljinci ali hujše zbadanje.

Običajno je v ozadju draženje živcev, ki ima lahko najrazličnejše vzroke. Večinoma so nenevarni, v zelo redkih primerih pa so lahko resnejši in zahtevajo zdravniško pomoč.

V tem članku bomo predstavili 10 najpogostejših razlogov za mravljinčenje glave in obraza.

1. Panična motnja in hiperventilacija

Panična motnja je skupek simptomov, ki vključujejo nenadne nepremagljive občutke tesnobe in strahu. Zunanjemu opazovalcu lahko izgleda kot hudo, življenje ogrožajoče stanje.

Panični izbruh lahko spremlja pretirano dihanje, saj ima oseba občutek, da ne more do zraka. To pripelje do znižanja ogljikovega dioksida v krvi in alkaloze krvi (povišan pH), kar pri osebi med paničnim napadom povzroča še dodatne simptome in še hujši občutek ogroženosti: mravljinčenje po celotnem telesu, tipično pa v konicah prstov in okoli ust, bolečina v prsnem košu, mišični krči, vrtoglavica.

Zakaj pri nekaterih pride do paničnih izbruhov, ni znano. Pogostejši pa so pri mlajših osebah, ženskah, pri dolgotrajnem stresu in pri osebah s posttravmatsko stresno motnjo. Stanje se zdravi z antidepresivi, pomirjevali in psihoterapijami.

2. Prehlad ali sinuzitis

Prehlad lahko povzroči vnetje sinusov in pritisk na obrazne živce. Poleg tega lahko virus prehlada povzroči draženje in vnetje živcev ter s tem mravljinčenje v obrazu.

Pri kroničnem sinuzitisu lahko vnetje in zapora sinusov pritiskata na obrazne živce, kar povzroči občutek mravljinčenja v obrazu. Sinusi se namreč nahajajo blizu obraznih živcev in vsako vnetje ali oteklina na tem območju lahko povzroči pritisk na živce. Poleg tega je lahko kronično vnetje sinusov vzrok za glavobol, ki lahko prav tako lahko povzroči mravljinčenje ali druge nenormalne občutke v obrazu.

3. Miofascialni bolečinski sindrom (MBS) in fibromialgija

Miofascialni bolečinski sindrom in fibromialgija sta pogosta bolečinska sindroma (skupka značilnih simptomov). Ena od teorij nastanka je, da se zaradi pretirane in nepravilne uporabe – pri delu, športu, zaradi slabe drže ali zategovanja mišic zaradi stresa – v mišicah tvori brazgotinsko tkivo (adhezije). Te adhezije postanejo sprožilne točke, saj ob vsakem dražljaju sprožijo bolečino. Bolečina, ki se pojavi, pa se ne pojavi na istem mestu, ampak kot prenesena bolečina drugje v telesu.

Glavni simptom je globoka bolečina v mišicah, ki je nič ne olajša in zaradi katere je težko zaspati. Mravljinčenje, še posebej na obrazu, je pogost simptom, pa tudi vsesplošna bolečina in utrujenost. Zdravljenje je kompleksno in vključuje fizikalno terapijo, protibolečinska zdravila, v nekaterih primerih pa pomagajo antidepresivi alternativna zdravljenja kot je akupunktura in pritisk na sprožilne točke.

4. Alergija na hrano

Mravljinčenje obraza, jezika ali okoli ust je pogost simptom alergije na hrano. Drugi simptomi so težave s požiranjem, otekanje različnih delov telesa, oteženo dihanje, izpuščaji ali prebavni simptomi. Pri sumu na alergijo je potreben posvet z zdravnikom, ki bo presodil o ukrepih za preprečevanje nadaljnjih reakcij. Pri hujših simptomih je nujen takojšnji obisk urgence.

Alergija na hrano nima veliko skupnega z intoleranco (preobčutljivostjo) na hrano, pri kateri nikoli ne pride do mravljinčenja obraza, saj ne gre za imunsko dogajanje (prav tako ne do izpuščajev, srbečice, otekanja). Kaže se izključno s “slabo” prebavo in bolečinami v trebuhu.

5. Bolezen perifernih živcev (periferna nevropatija)

Nevropatija je stanje bolezni ali poškodbe živcev v telesu in včasih lahko prizadene obrazne živce – takrat se lahko pojavi mravljinčenje, bolečina, odrevenelost (zmanjšanje občutkov) in ohromelost (mišična šibkost) obraza. Pri periferni nevropatiji se poškodba živcev nahaja izven centralnega živčnega sistema (možganov in hrbtenjače), torej v perifernem živčnem sistemu.  Vzroki za periferno bolezen živcev so najrazličnejši (nekateri pogostejši omenjeni tudi v drugih točkah tega članka):

• avtoimunske bolezni (lupus, Sjögrenov sindrom, skleroderma)
• okužbe (pasavec, virus Epstein-Barr, lymska borelioza, hepatitis C)
• poškodbe (udarnine, ponavljajoči gibi)
• pomanjkanje vitamina B1, B6, B12 ali E
• sladkorna bolezen
• alkoholizem
• trigeminalna nevralgija
• dedne bolezni, kot so Charcot-Marie-Tooth
• zastrupitve (s težkimi kovinami, kemikalijami …)
• druge bolezni (Bellova paraliza, bolezen ledvic, hipotiroza)
• tumorji in limfomi

6. Pasavec (herpes zoster)

Pasavec je bolezen, ki jo povzroča Varicella Zoster virus, ki povzroča tudi norice ali vodene koze. Skoraj vsi se v otroštvu okužimo z virusom vodenih koz, pri nekaterih pa se kasneje virus reaktivira in izbruhne. Najprej se pokaže kot huda pekoča bolečina, mravljinčenje ali srbenje, običajno na eni strani telesa ali obraza. Nekaj dni kasneje se pojavijo drobni izpuščaji ali mehurčki, ki so zelo podobni kot pri herpesu na ustnici, saj je virus varicelle soroden herpes virusom.

Pasavec na obrazu lahko prizadene tudi vid ali sluh. Ime pasavec izhaja iz tega, da se včasih pojavi v obliki pasu v skladu z oživčenjem področja živca, v jedru katerega virus počiva do reaktivacije.

Pojavi se predvsem pri starejših in pri zmanjšani imunski odpornosti. Zdravimo ga z antiherpetičnimi in protibolečinskimi zdravili, pogosto pa se ponavlja in lahko povzroča kronično bolečino.

7. Bellova paraliza

Glavni znak Bellove paralize je nenadna paraliza (ohromelost) polovice obraza. Bolnik ne more dvigniti ustnega kota, napihniti lic, dvigniti obrvi ali popolnoma zapreti oči na levi ali desni strani. Vzrok je v vnetju ali poškodbi obraznega živca, ki nadzoruje vse mimične mišice obraza. Paraliza traja nekaj tednov do mesecev, izjemoma pa tudi vse življenje. Paralizo lahko spremljajo tudi izguba občutka, mravljinčenje, izguba sluha in bolečina na eni strani obraza.

8. Nizek nivo kalcija

Zadosten nivo kalcija v krvi je potreben za normalno delovanje srca, skeletnih mišic in živcev. Pri hormonskih motnjah (hipoparatiroidizem, pomanjkanje vitamina D), je nivo kalcija nizek, kar se lahko prehodno kaže kot oslabelost, mišični krči, motnje prevodnosti srca in mravljinčenje. Čez čas zaradi izrabe zalog kalcija iz kosti in zob pride do osetoporotičnih zlomov in krhkih zob.

9. Multipla skleroza

Multipla skleroza je bolezen možganov, pri kateri imunski sistem napade ovojnico živčnih vlaknen. To povzroči nepopravljivo zabrazgotinjenje možganov, imenovano skleroza, ki moti prenos signalov med možgani in telesom.

Običajno se pojavi med 20. in 50. letom starosti in je veliko pogostejša pri ženskah kot pri moških. Vzroki običajno niso znani. Začetni simptomi so odrevenelost ali šibkost rok, nog ali telesa, motnja vida na enem ali obeh očesih, mravljinčenje ali občutek elektrike, še posebej v vratu, tresavica, huda utrujenost in izguba koordinacije.

10. Prehodna pretočna možganska motnja (TIA)

Prehodna pretočna možganska motnja (tranzitorna ishemična ataka ali TIA) je “mala” ali “opozorilna” možganska kap. Simptomi so enaki kot pri “običajni” možganski kapi, razlika je, da trajajo nekaj minut do nekaj ur (običajno do eno uro), dokler se krvni strdek sam ne stopi ali premakne. Simptomi so lahko eden ali več od naslednjih:

• ohromelost ali mišična oslabelost na eni strani telesa – roka, noga, polovica obraza (medicinsko hemipareza)
• odrevenelost – izguba občutkov ali nenavadni občutki, kot je mravljinčenje na polovici telesa
• nerazločen govor, nezmožnost govorjenja ali nerazumevanje govorice
• nenadna motnja vida na polovici vidnega polja
• nenaden, močan glavobol ali vrtoglavica, motnja ravnotežja ali koordinacije

Dejavniki tveganja so kot pri možganski kapi: povišan krvni tlak, holesterol, diabetes, kajenje, prekomerna teža, bolezni srca in ožilja, družinska anamneza. Kljub temu pa se lahko TIA pojavi tudi pri mlajših osebah brez dejavnikov tveganja.

Kombinacije simptomov

Mravljinčenju na glavi ali obrazu lahko sledi vzorcem kombinacije simptomov, ki nam dajo dodatne informacije o možnih vzrokih v ozadju.

Mravljinčenje na levi ali desni strani glave

Določene bolezni povzročijo mravljinčenje na eni strani glave – samo na levi ali desni strani glave, obraza, lasišča, samo na sencah ali na vratu. Tukaj je nekaj možnih vzrokov:

• Bellova paraliza
• Migrena ali migrenska avra (tiha migrena)
• Infekcije, ki lahko prizadenejo obrazni živec
• Multipla skleroza
• Tranzitorna ishemična ataka

Mravljinčenje obraza in pritisk v glavi

Nekateri možni vzroki za sočasni pojav te kombinacije simptomov so:

• Stres, anksioznost in panični napadi
• Migrena ali migrenska avra (migrena brez bolečine)
• Okcipitalna nevralgija
• Okužba srednjega ušesa
• Stranski učinki zdravil

Mravljinčenje glave in vratu

Pri draženju živcev vratu se lahko pojavi sočasno mravljinčenje glave in vratu. Nekaj možnih vzrokov za to je:

• Artritis vratu, ki povzroča spondilozo medvretenčnih ploščic in zožanje (stenozo) hrbteničnega kanala, tako da se korenine vratnih živcev stisnejo
• Migrena
• Okcipitalna nevralgija
• Multipla skleroza
• Slaba drža, fibromialgija ali miofascialni sindrom