V človeškem telesu je v vratu 300 bezgav, pod pazduho 30 in v dimljah 10. Na vratu so zares številne, hkrati pa pri vsakem posamezniku razporejene nekoliko drugače. Kljub temu so pri pri večini najbolj zgoščene na določenih mestih.
Na območjih z večjo koncentracijo bezgavk, na primer ob straneh vratu – zlasti v bližini čeljusti, na vsaki strani grla, pred mišico obračalko glave in na dnu vratu, je večja verjetnost, da je bulica otekla bezgavka.
Izboklina na v predelih vratu, kjer je manj bezgavk – na primer na sprednjem delu vratu pred grlom, in zadnji polovici vratu – je, nasprotno, manj verjetno bezgavka in ima pogosteje druge vzroke.
Otečene bezgavke na različnih delih vratu lahko kažejo na različne vzroke. Iz same lokacije ne lahko le do neke mere razmišljamo o možnih vzrokih, saj limfna drenaža pri vsakem posamezniku poteka nekoliko drugače.
Bezgavke pod čeljustjo (submandibularne)
Pod spodnjo čeljustjo imamo številne submandibularne bezgavke, v katere priteka limfa iz ustne votline. Nahajajo se med med podčeljustnimi žlezami slinavkami, ki so pod jezikom, in pogosto se njihovo povečanje zamenja s povečanjem žlez slinavk.
Pogosto so povečane zaradi okužb, kot so okužbe ustne votline, žlez slinavk ali žrela, pa tudi okužbe sinusov, oči in ušes: respiratorne okužbe, okužbe dlesni, monomukleoza, citomegalovirus, rdečke, mumps, okužbe v ustni votlini (afte), streptokokna angina, spolno prenosljive okužbe (klamidija, sifilis), okužbe tonzil, COVID, okužbe ušes. Izjemoma so vzroki malignomi glave in vratu ali zasevki.
Bezgavke pod brado (submentalne)
Nahajajo se pod brado, pod srednjim delom spodnje čeljusti. Lahko jih otipamo tako, da nežno pritisnemo na področje tik pod konico brade in s prsti rahko krožimo.
Submentalne bezgavke se lahko povečajo zaradi okužb ali vnetja v ustih ali grlu.
Bezgavke na vratu spredaj
Sprednje vratne bezgavke se nahajajo ob grlu in sapnici, pred vratnimi arterijami in ob sprednjem robu sternokleidomastoidne mišice, ki poteka po strani vratu od ušesa do ključnice. Te bezgavke otipamo tako, da s prsti nežno pritisnemo ob sprednji rob sternokleidomastoidne mišice (izrazita mišica, ki postane vidna ob obračanju glave v nasprotno smer in poteka od območja za ušesom (mastoida) do sprednjega konca ključnice na vsaki strani).
Vanje se steka limfa iz velikega območja: iz grla, ustne votline, jezika, žrela in sprednjega dela vratu. Pogosto se jih zamenja za druge izbokline, kot so ščitnični vozliči, saj se na tem mestu v vratu nahaja veliko različnih struktur.
Vzroki za njihovo povečanje so podobni kot pri bezgavkah pod čeljustjo: okužbe v predelu glave in vratu, vključno z grlom, tonzilami in kožo.
Bezgavke na vratu zadaj
Te bezgavke, ki se nahajajo ob zadnjem robu sternokleidomastoidne mišice, lahko začutite tako, da s prsti pritisnete na zadnji rob mišice, in sicer od baze lobanje (zatilja) proti ključnici.
V zadnje bezgavke na vratu se drenira limfa iz lasišča in kože vratu in zgornjega dela trupa (hrbta). Povečajo se ob okužbi lasišča ali bližnje kože. Te okužbe so lahko bakterijske ali glivične (tinea). Možni so tudi drugi vzroki: neoplazme kože (na primer melanom), limfom, rdečke, naglavne uši. Več o teh bezgavkah preberite tukaj.
Bezgavke nad ključnico (supraklavikularne)
Nadključnične bezgavke otipate tako, da s prsti nežno pritisnete v votlo področje tik nad ključnico.
Te bezgavke imajo največje tveganje za nastanek malignoma in njihovo povečanje je vedno razlog za punkcijo. Pri bolnikih, starejših od 40 let, je to tveganje ocenjeno na do 85 %, pri mlajših pa 25 %.
V levem supraklavikularnem predelu se bezgavke imenujejo Wirchovove bezgavke in lahko kažejo na intraabdominalne malignome (npr. karcinom želodca), medtem ko v desnem predelu lahko kažejo na intratorakalne malignome.
Bezgavke otečejo zaradi številnih vzrokov
Poleg zgoraj naštetih vzrokov glede na predel vratu obstajajo še številni vzroki, ki povzročijo povečanje bezgavk kjerkoli na vratu ali kjerkoli na telesu: atipične mikobakterije, granulomske bolezni, toksoplazmoza, sarkoidoza, Kawasakijev sindrom in mnogi drugi netipični vzroki. Ti lahko povzročijo otekanje bezgavk po celem telesu in za več mesecev in s tem posnemajo maligno povečane bezgavke, kar otežuje iskanje dejanskega vzroka.
Tudi nasplošno velja, da lokacija povečane bezgavke le približno odseva lokacijo bolezni v telesu. Potek limfne drenaže se razlikuje med posamezniki, pa tudi posamezni organi in tkiva se drenirajo v več lokacij bezgavk hkrati. Nikoli ne moremo zgolj iz lokacije sklepati na dejanski vzrok. Šele ustrezne preiskave so tiste, ki nam lahko razkrijejo vzrok.
Kako prepoznamo povečane bezgavke?
Prepoznavanje je lahko preprosto, lahko pa tudi dolgo ostanejo neprepoznane ali pa gre v resnici za druge vzroke izboklin na vratu. Kadar najdemo bulo (domnevno bezgavko) pod kožo, nas zanima:
- Velikost: Lahko so različne velikosti, od majhnih kot grah do velikih kot marelica.
- Konsistenca: Na otip so lahko čvrste ali gumijaste.
- Občutljivost: Povečane bezgavke so lahko občutljive ali boleče na dotik (zlasti če je vzrok okužba).
- Pomičnost: Pri rahlem pritisku se lahko premaknejo ali so pričvrščene.
- Rdečina in toplota: Koža nad oteklim vozličem je lahko rdeča in topla.
- Drugi simptomi: Vročina, nočno potenje ali nepojasnjeno hujšanje, ki lahko kažejo na sistemsko okužbo ali druga zdravstvena stanja.
Kdaj obiskati zdravnika?
Čeprav je veliko vzrokov za povečane bezgavke benignih in samoomejujočih, je dobro v določenih primerih posvetovati z zdravstvenim delavcem:
- Če se otekla bezgavka ne zmanjša.
- Če je večja približno 2 centimetrov.
- Če je zelo trda ali se ne premakne, ko nanje pritisnete.
- Spremljajoči simptomi, kot so visoka vročina, nočno potenje, nepojasnjeno hujšanje ali huda utrujenost.
- Če smo starejši ali imamo dejavnike tveganja za maligne in druge sistemske bolezni.
Če imamo otekle bezgavke, ki vztrajajo več kot dva do tri ali štiri tedne, in nas glede na velikost, konsistenco, pomičnost ali spreminjanje skrbijo, jih moramo pokazati zdravniku – še posebej, če imamo dejavnike tveganja za bolezni ali če ne vemo, od česa bi bezgavke lahko bile povečane.
Zdravnik lahko naroči preiskave, kot je ultrazvok bezgavčnih lož ali mehkih tkiv, s katero radiolog oceni velikost, notranjo strukturo in prekrvavitev bezgavk. Dokončna diagnoza se lahko postavi samo s citološko punkcijo ali biopsijo bezgavke, pri katerih se iz bezgavke odvzame vzorec celic ali tkiva, ki ga oceni patolog.
Zdravljenje limfadenopatije je odvisno od vzroka. Če je vzrok okužba, se lahko predpišejo zdravila, ki pomagajo odpraviti bolezen. Zdravnik lahko na primer predpiše antibiotike ali antimikotike. Bezgavke se običajno zmanjšajo na normalno velikost in niso več boleče, ko okužba mine. Kadar bezgavke na vratu otečejo zaradi sistemske bolezni, zdravljenje poteka v skladu s smernicami.