Če ste odkrili otekle dimeljske bezgavke, se sprašujete, kaj bi jih lahko povzročilo. Ali gre za kaj resnega?
Otekle dimeljske bezgavke le izjemoma kažejo na resno bolezensko stanje. Vzrok je v tem, da je v dimljah le 10 bezgavk na vsaki strani, v vratu jih imamo vsaj 300 (in okoli 30 v vsaki pazduhi). Obenem v spodnjem delu telesa poteka manj bolezenskih procesov. Večina resnih bolezenskih stanj se zato pokaže na bezgavkah zgornjega dela telesa, bezgavke v dimljah pa so v veliki večini benigne.
Kljub temu so občasno lahko različnih bolezni. Če sumite na katero od spodaj navedenih stanj, se brez oklevanja obrnite na svojega zdravnika.
Kako preverimo, ali imamo otečene dimeljske bezgavke?
Kadar dimeljske bezgavke postanejo povečane ali otrdijo, jih lahko zatipamo pod kožo. Če jih želite preveriti, položite prste ob pregib, kjer se stegno stika z medenico, in pritisnite z zmernim pritiskom. S površino prstov lahko tudi blago premikate kožo v dimljah in tako lažje otipate bezgavke pod kožo. Če začutite trdo okroglasto maso, je to lahko povečana bezgavka.
Kadar so bezgavke močno otečene, lahko pod kožo vidimo okrogle izbokline, še posebno pri suhih ljudeh.
Otečene bezgavke lahko bolijo. Bolečina se lahko poveča ob pritisku. Boleče bezgavke največkrat pomenijo okužbo oziroma, da se je bezgavka povečala hitro.
Pogosto so to otipu zelo majhne in trde, spominjajo na izstrelke šibrovke pod kožo (v angleščini se imenujejo “buckshot” bezgavke). Do tega pride, ker so dimeljske bezgavke med najmanjšimi v telesu, in se običajno povečajo manj kot vratne ali pazdušne.
Običajno so dolge do pol centimetra in so mehke, zato jih ne otipamo. Običajne bezgavke so ovalne (fižolčkaste oblike), ne okrogle ali drugih oblik. Lahko so pomične ali nepomične pod kožo – s pritiskom prstov lahko začutimo njihov premik nad tkivom spodaj.
Kdaj obiskati zdravnika? Čeprav večina oteklih bezgavk ni razlog za preplah in običajno same izginejo, je treba zaradi vztrajnega otekanja brez jasnega vzroka obiskati zdravnika, ki bo naredil dodatne preiskave za izključitev resnejših stanj, kot so maligne bolezni in kronična obolenja. Običajna priporočila navajajo 3 do 4 tedne kot vztrajno otekanje bezgavk.
Kaj so dimeljske bezgavke?
Dimeljske bezgavke se nahajajo v dimljah, kjer se stegna stikajo s trebuhom. Pomagajo filtrirati limfno tekočino iz nog, spolovil in medeničnega področja. Ko limfna tekočina prehaja skoznje, se v njih ujamejo bakterije, virusi in druge škodljive snovi (alergeni, antigeni, toksini), pa tudi tumorske celice. Ta proces je bistvenega pomena za ohranjanje zdravja.
Zakaj bezgavke v dimljah otečejo? (12 možnih vzrokov)
Nabrekle pazdušne bezgavke običajno kažejo, da se vaše telo bori z okužbo ali boleznijo. Te bezgavke je težko začutiti, če niso otečene, ko pa so, lahko postanejo občutljive in boleče.
1. Okužbe sečil
Okužbe sečil so okužbe mehurja, sečnice ali ledvic. Običajno jih povzročajo bakterije, v 90 odstotkih bakterija E. coli. Razlogi za okužbo sečil so spolne aktivnosti, starost (višja starost ali otroci), neustrezne higienske navade, nosečnost, ali spremembe vaginalne flore.
Kako jih prepoznamo? Simptomi okužbe sečil so nenadna potreba po uriniranju ali pogosta potreba po uriniranju, pri katerem lahko izteče zelo malo urina; pekoč občutek pri uriniranju, moten, nenavadno obarvan ali močno zaudarjajoč urin ter bolečine v medenici pri ženskah. Če vaše otekle bezgavke spremljajo ti znaki, je lahko vzrok za to okužba sečil.
Kaj storiti? Če sumite na okužbo sečil, povečajte vnos tekočine, da se bakterije izločijo, in se izogibajte dražljajem, kot so kofein, alkohol in začinjena hrana. Če ste Za pravilno diagnozo in antibiotike se posvetujte z zdravnikom.
2. Celulitis
Celulitis je bakterijska okužba kože, ki jo pogosto povzročajo bakterije Streptococcus in Staphylococcus. Običajno se pojavi, ko bakterije vdrejo v kožo skozi ureznino ali rano.
Kako ga prepoznamo? Rdeča, otekla in občutljiva mesta na koži, ki so na otip topla, lahko kažejo na celulitis. Te simptome lahko spremljata tudi vročina in mrzlica. Čeprav se lahko druge okužbe kože kažejo podobno, se celulitis pogosto hitro širi, na prizadeti koži pa se lahko pojavijo mehurji ali abscesi.
Kaj storiti? Takoj poiščite zdravniško pomoč, saj je za zdravljenje potrebno jemati antibiotike. Prizadeto mesto naj bo čisto in pokrito ter dvignjeno, da se zmanjša oteklina.
3. Atletsko stopalo (Tinea Pedis)
Atletsko stopalo je pogosta glivična okužba kože na stopalih, ki jo povzročajo dermatofiti. Običajno se pojavi zaradi nenehne vlažnosti stopal (kot pri neprestani nošnji superg, pri čemer so stopala dolgo časa na vlažnem, kar omogoči razrast glivic po koži).
Kako ga prepoznamo? Simptomi so srbenje, zbadanje in pekoč občutek med prsti ali na podplatih. Koža lahko tudi poči, se lušči ali postane rdeča in luskasta. V nasprotju z drugimi glivičnimi okužbami se atletsko stopalo pogosto začne med prsti in se lahko razširi na nohte na nogah.
Kaj storiti? Stopala naj bodo suha in čista. Uporabljajte protiglivične kreme ali praške po navodilih zdravstvenega delavca. Nosite zračno obutev in redno menjajte nogavice.
4. Glivična okužba dimelj (Tinea Cruris)
To je še ena glivična okužba, ki prizadene področje dimelj, notranjo stran stegen in zadnjico. Pogostejši je pri ljudeh, ki se veliko potijo ali imajo prekomerno telesno težo.
Kako ga prepoznamo? Simptomi so rdeč, srbeč izpuščaj, ki ima pogosto poudarjen rob. Koža se lahko lušči. Tinea v dimljah se od drugih glivičnih okužb kože (tinea corporis) razlikuje po lokaciji in dejstvu, da se običajno ne razširi izven območja dimelj.
Kaj storiti? Območje naj bo čisto in suho. Uporabljajte sredstva proti glivicam, ki jih predpiše zdravnik. Izogibajte se tesnim oblačilom in izbirajte ohlapne, zračne tkanine.
5. Gonoreja
Gonoreja je spolno prenosljiva okužba, ki jo povzroča bakterija Neisseria gonorrhoeae. Prizadene lahko genitalije, danko in grlo.
Kako jo prepoznamo? Simptomi pri moških vključujejo boleče uriniranje in gnojni izcedek iz penisa. Pri ženskah se lahko pojavijo povečan izcedek iz nožnice, bolečine v medenici in krvavitve med menstruacijami. Ti simptomi so za gonorejo bolj značilni kot za druge spolno prenosljive okužbe. Lahko pa so blagi ali jih sploh ni.
Kaj storiti? Če imate simptome, opravite testiranje na gonorejo, ki jo je potrebno ozdraviti z antibiotiki. Ključno pa je, da ob pozitivnem testu obvestite spolne partnerje, da se lahko tudi oni zdravijo in tako preprečite ponovno okužbo in nadaljnje širjenje.
6. Genitalni herpes
Genitalni herpes je virusna okužba, ki jo povzroča virus herpes simpleks 2. To je spolno prenosljiv virus, soroden herpes simpleksu 1, s katerim je okužena večina ljudi in povzroči razjede na ustnicah.
Kako ga prepoznamo? Začetni simptomi so mravljinčenje, srbenje in razjede ali mehurji na genitalnem ali rektalnem področju. Posledica so boleči mehurji ali razjede na spolovilu. Mehurčki sčasoma razpokajo in pustijo boleče razjede. Ponovitve so pogoste, vendar so simptomi običajno blažji. V nasprotju z drugimi spolno prenosljivimi boleznimi so rane herpesa lahko zelo boleče in se občasno ponavljajo.
Kaj storiti? Za obvladovanje simptomov in zmanjšanje pogostosti izbruhov se posvetujte z zdravnikom o protivirusnih zdravilih. Izvajajte varne spolne odnose, da preprečite okužbo.
7. Venerični limfogranulom
Venerični limfogranulom je vrsta okužbe s klamidijo (povzroča jo bakterija Chlamydia trachomatis). Prizadene predvsem limfni sistem. V Sloveniji je vsako leto le nekaj primerov limfogranuloma, vendar je klamidija zelo pogosta in običajno neprepoznana – prisotna je pri okoli 1 od 20 spolno aktivnih oseb.
Kako jo prepoznamo? Začne se z majhno nebolečo ranico, ki pogosto ostane neopažena. Nekaj tednov pozneje lahko pride do bolečega otekanja ingvinalnih bezgavk. Ta simptom je pri limfogranulomu pogostejši kot pri drugih spolnih okužbah.
Kaj storiti? Poiščite zdravniško pomoč za pravilno diagnozo in antibiotike. Zgodnje zdravljenje je bistvenega pomena za preprečevanje zapletov.
8. Sifilis
Sifilis je spolno prenosljiva okužba, ki jo povzroča bakterija Treponema pallidum. Razvija se v različnih fazah, od katerih ima vsaka različne simptome.
Kako ga prepoznamo? Zgodnji znaki so neboleča rana (čankra) na mestu okužbe, ki jo pogosto spremljajo otekle bezgavke. Z napredovanjem lahko opazite majhne kožne izpuščaje (podobne ošpicam ali majhnim razjedam). Izpuščaji običajno ne srbijo in se lahko pojavijo na dlaneh in podplatih, kar je pri drugih okužbah redko. Pojavijo se tudi razjede na sluznicah in gripi podobni simptomi.
Kaj storiti? Takoj poiščite zdravniško pomoč. Sifilis zdravimo z antibiotiki, običajno s penicilinom. Pomembno je, da o tem obvestite spolne partnerje, da se lahko tudi oni testirajo in zdravijo.
9. Melanom
Melanom je resna oblika kožnega raka, ki se lahko razširi na druge dele telesa, vključno z bezgavkami.
Kako ga prepoznamo? Melanom se lahko pojavi kot nova temna pika na koži ali kot sprememba obstoječega znamenja. Pomaga pravilo “ABCDE”: asimetrija, nepravilnost robov, sprememba barve, premer nad 6 mm in spreminjajoča se oblika ali barva.
Kaj storiti? Če opazite sumljive spremembe znamenja, se takoj posvetujte z dermatologom. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje sta ključnega pomena – melanom je visoko ozdravljiv v zgodnji fazi.
10. Limfom
Limfom je vrsta krvnega raka, ki prizadene limfni sistem. Sem spadata Hodgkinov limfom in ne-Hodgkinov limfom.
Kako ga prepoznamo? Limfom se pogosto kaže z vztrajnim otekanjem bezgavk brez znakov okužbe. Večina bolnikov poroča, da so bile povečane bezgavke prvi znak bolezni, lahko pa tudi ostanejo nepovečane (). Bezgavke so pri limfomu običajno neboleče, zelo povečane in trde/gumijaste konsistence. Skozi čas se lahko večajo, lahko pa se tudi manjšajo in spet povečajo. Pri napredovanju bolezni se pojavi nočno potenje, nepojasnjena izguba telesne teže in utrujenost (B-simptomi). Največkrat se bezgavke pri limfomu povečajo na vratu, posebno v spodnjem delu vratu, občasno pa se povečajo tudi/samo v dimljah ali kjerkoli drugje na telesu, kjer imamo bezgavke.
Kaj storiti? Če sumite na limfom, se posvetujte z zdravikom, ki vas bo temeljito pregledal. Diagnoza lahko vključuje krvne preiskave, citološko punkcijo, biopsijo in slikovne preiskave. Možnosti zdravljenja vključujejo kemoterapijo, radioterapijo in presaditev matičnih celic.
11. Manjše okužbe kože
Viri okužbe so ureznine, praske, piki žuželk ali bolezni kože, kot sta ekcem ali luskavica, ki poškodujeta obrambne sposobnosti kožne pregrade in povečujejo nagnjenje k razraščanju bakterij ali glivic. Tudi neustrezne ali pretirane higienske navade, kot je prepogosto tuširanje z prevročo vodo, pregrobi izdelki za kožo ali nedavne spremembe izdelkov za nego kože, lahko vplivajo na zdravje kože. Pri okužbah kože pride do različnih kožnih sprememb, kot so rdečina, oteklina, toplota, občutljivost (bolečina) ali prisotnost gnoja ali izcedka.
12. Otekanje dimeljskih bezgavk brez jasnega vzroka
Idiopatsko otekanje pomeni, da vzrok za povečanje bezgavk ni znan. Pojavi se lahko brez očitne okužbe ali bolezni. Pogosto je v ozadju prisotna okužba, katerih simptomov ne zaznamo – na primer, okužba sečil se lahko kaže brez simptomov.
Kako ga prepoznamo? Za idiopatsko otekanje je značilno neboleče, nepojasnjeno povečanje bezgavk brez spremljajočih simptomov, kot so vročina, nočno potenje ali hujšanje. Ne ujema se s tipičnimi simptomi okužb, avtoimunskih bolezni ali drugih kroničnih bolezni.
Kaj storiti? Nekaj tednov spremljajte bezgavko. Če ostane otekla, se poveča ali jo spremljajo drugi simptomi, poiščite zdravniško pomoč za nadaljnjo oceno.
Izboklina v dimljah lahko kaže tudi na ta stanja
Dimeljska kila: pri kili oz. herniji se organ ali tkivo potisne skozi šibko mesto v steni mišice, običajno v predelu trebuha. Ingvinalne hernije se pojavljajo na področju dimelj in se kažejo kot mehka bulica ali oteklina, ki postane bolj opazna, ko stojite, kašljate ali se napenjate. V nasprotju s povečano bezgavko se lahko hernija zmanjša ali izgine, ko ležite. Hernija pogosto povzroča občutek teže ali vlečenja v dimljah, včasih pa tudi bolečino ali nelagodje, zlasti med telesno dejavnostjo. Zlasti če kila povzroča nelagodje ali obstaja nevarnost, da se zagozdi ali zadrgne, je potrebno zdravljenje.
Lipom neškodljiv tumor iz maščobnega tkiva, ki se običajno pojavi tik pod kožo. Lipomi se lahko pojavijo kjerkoli na telesu, tudi v dimljah. Običajno so zelo mehki, prožni, saj gre praktično za maščobne kepe, in se zlahka premikajo pod kožo ob minimalnem pritisku. Običajno so neboleči – razen če pritiskajo na živec – in lahko sčasoma počasi rastejo. Lipomi ne povzročajo sistemskih simptomov, kot sta povišana telesna temperatura ali slabo počutje. Če postane moteč ali se poveča, se lahko zaradi kozmetičnih razlogov ali nelagodja odloči za kirurško odstranitev.
Varikokela je razširitev žil znotraj mošnje, v principu podobna podobna krčnim žilam na nogah. Običajno se pojavi na levi strani in lahko povzroči otekanje ali občutek teže v mošnji ali dimljah. Pogosto se poslabša, ko stojite ali med fizično dejavnostjo, in lahko izgine, ko ležite. Čutijo se kot mehke, gomoljaste mase v dimljah. Zdravljenje je potrebno, če povzročajo bolečino, nelagodje ali celo neplodnost.
Hidrokela je zbirka tekočine okoli testisa, kar povzroči otekanje mošnje ali dimelj. Običajno se pojavi pri novorojenčkih, vendar se lahko razvije tudi pri odraslih zaradi poškodbe ali vnetja. Kaže se kot neboleča, gladka in netipična oteklina, ki prepuščanja svetlobo (skozi tekočino). Ne povzroča sistemskih simptomov, kot sta vročina ali okužba. Če povzroča nelagodje ali težave, so možnosti zdravljenja aspiracija ali kirurška odstranitev.