Zbadajoč glavobol je tip glavobola, pri katerem nenadno, ostro zbadanje ali špikanje v glavi traja le nekaj sekund. Pojavi se nepričakovano in lahko večkrat v kratkem sosledju.

Čeprav je občutek lahko prav zastrašujoč, so ti glavoboli praviloma nenevarni in so precej pogosti. Verjetno so posledica napačnega signaliranja bolečine v možganih.

Bolečino primerjajo z vbodom z nožem ali s šilom za led, od tod v angleščini ime “ice pick” glavobol. V slovenščini se imenuje primarni zbadajoči glavobol ali medicinsko ophthalmodynia periodica.

Kakšen je občutek pri zbadajočem glavobolu?

Primarni zbadajoči glavobol je opredeljen kot:

• Spontano pojavljanje ostre bolečine, ki je lahko kot občutek “vboda”, serija več zaporednih “vbodov” ali špikanje v glavi.
• Bolečina traja le nekaj sekund (običajno od 1 do 3 sekunde, lahko do 10 sekund).
• Pojavlja se neredno, brez opozorila (predhodnih znakov).
• Ni kranialnih avtonomnih simptomov, kot so solzenje oči, poln nos, suha koža ali rdeče oči.

Če niso izpolnjeni vsi pogoji, se lahko postavi diagnoza “verjetni primarni zbadajoči glavobol”.

Dodatne pogoste značilnosti:

• Največkrat se pojavlja v sprednjem delu glave, v sencih ali okoli enega ali drugega očesa.
• Pojavi se občasno, enkrat ali večkrat na dan, redko več dni zapored.
• Bolečina ni nujno v eni točki, ampak se lahko premika (občutek reza po glavi), na primer od desne proti levi (ali od leve proti desni) na sprednji ali zadnji strani glave, ki traja nekaj sekund.
• Lahko se pojavijo na istem mestu znova in znova ali na različnih mestih, na primer v enem in nato v drugem sencu.
• Kadar so bolečine močne, jih lahko spremljajo simptomi, kot so slabost/bruhanje, omotica, fotofobija/fonofobija, vokalizacije, alodinija ali trzljaji (ampak ne kranialni avtonomni simptomi). Vendar pa ob dodatnih simptomih lahko gre za migreno.
• Bolečina je lahko blaga ali močna.
• Bolečina ni pulzirajoča, kot je običajno za migreno.
• Pri bolečini, daljši od 10 sekund, ni jasno, ali gre za primarne zbadajoče glavobole. Lahko gre na primer za migrenske glavobole.
• Nekatere študije poročajo o simptomatskih obdobjih, v katerih sebolečine pojavljajo dnevno, in nesimptomatskih, ko se pojavljajo tedensko do nekajkrat letno.
• V literaturi so opisani primeri, ko se intenzivna bolečina pojavlja vsako minuto dneva 7 dni zapored (glavobolni status).
• Običajno se pojavi spontano, vendar poročajo o več sprožilcih: kašelj, napenjanje trebuha, premiki vratu, zlasti rotacije, pomanjkanje spanja in čustveni stres.

Pri kom lahko pride do zbadajočih glavobolov?

Zbadanje v glavi lahko prizadene ljudi vseh starosti in obeh spolov.

Ženske so nekajkrat bolj izpostavljene kot moški. Prvič se pojavijo največkrat med 20. in 50. letom starosti, lahko pa že pri majhnih otrocih.

Pogostost je v različnih študijah bila ocenjena na med 0,2 in 35 % populacije. Velik razpon je posledica različnih diagnostičnih kriterijev in metodologije teh študij. V tistih, ki so preučevale vse vrste glavobolov naenkrat, je veliko manj posameznikov poročalo o zbadajočih glavobolih.

Kot dejavnik tveganja je poznana migrena. Že v prvi študiji na svetu, ki je leta 1980 prva opisala ta glavobol, je bilo navedeno, da je 42 % bolnikov z migreno poročalo o občasni bolečini, podobni vbodu s šilom, medtem ko je v kontrolni skupini o takšnih simptomih poročalo le 3 % posameznikov. V 1 od 3 primerov se glavobol pojavi na istem mestu, kjer se pojavlja migrena.

Kaj povzroča zbadanje v glavi?

Strokovnjaki niso prepričani, zakaj se pri nekaterih ljudeh pojavijo primarni zbadajoči glavoboli. Vendar je znano, da jih ne povzroča bolezen ali poškodba. Ena teorija govori o motnjah v možganskih mehanizmih za nadzor bolečine: lahko se nenadno sprožijo občutljiva senzorična stikala v možganih, kar napačno zaznamo kot zbadanje.

Glede na to, da se pri bolnikih s tovrstnimi glavoboli in drugo primarno vrsto glavobola ponavadi pojavi izboljšanje ali poslabšanje obeh vrst glavobola sočasno, je verjetno, da ima ta glavobol podobne vzroke kot drugi glavoboli (migrena, tenzijski glavoboliv glavoboli v skupkih).

Kako se postavi diagnoza?

Zdravnik lahko že na podlagi vaših simptomov postavi diagnozo zbadajočega glavobola (opredelitev glede na diagnostične kriterije najdete zgoraj), saj ne obstajajo biološki markerji ali radiološka slika te bolezni.

Primarni zbadajoči glavobol je po definiciji primarni glavobol, kar pomeni, da v ozadju ni druge bolezni. Redko je zbadanje v glavi znak druge bolezni, kot je pasavec, meningitis ali meningoencefalitis, velikocelični arteritis, ishemična kap ali možganski tumor. Takrat so skoraj vedno v ospredju drugi znaki bolezni.

Zdravnik vas lahko naroči na magnetno resonanco ali drugo slikovno preiskavo, da preveri zdravstveno stanje. Vendar večina ljudi z glavoboli ne potrebuje tovrstnih preiskav.

Drugi glavoboli, ki povzročajo podobne simptome, so:

• Okcipitalne nevralgije: Vnetje okcipitalnih živcev v lasišču povzroča okcipitalno nevralgijo, ki se kaže kot bolečine v zadnjem delu glave, za ušesi ali v zgornjem delu vratu.
• Trigeminalna nevralgija: Vnetje živca povzroča bolečino, ki spominja na električni sunek v spodnjem delu obraza in čeljusti, lahko tudi drugje po obrazu.
• Paroksizmalna hemikranija: Se kaže kot bolečina v sprednjem delu glave na eni strani, ki jo lahko sproži obračanje glave, in traja le nekaj minut.
• Glavobol v skupkih: Hud glavobol v sprednjem delu glave, ki lahko traja le nekaj minut.

Kako zdravimo zbadajoči glavobol?

Tovrstni glavoboli hitro izginejo – niso kot drugi glavoboli ali migrene, ki lahko trajajo več ur ali več dni. Posamezne epizode trajajo nekaj sekund, zato minejo, preden bi zdravilo začelo učinkovati. Običajno so blagi in zelo občasni, in takrat ne zahtevajo zdravljenja.

Tradicionalno se kot zdravilo pri tistih, ki zdravljenje potrebujejo, uporablja indometacin, nesteroidno protivnetno zdravilo, ki je reverzibilen zaviralec ciklooksigenaze (COX) in zaviralec fosfodiesteraze. Znano je, da je učinkovitost zdravila lahko zelo variabilna in okoli tretjina se na zdravilo ne odziva (na primer tisti, ki imajo depresijo), številni pa razvijejo stranske učinke (slabost, krvavitev iz želodca, zgaga ter težave z očmi ali ledvicami). Zato preučujejo druga zdravila, a zaenkrat še nimamo velikih študij, ki bi potrdile zanesljivost zdravljenja. V majhnih študijah so testirali učinkovitost melanina, selektivnih COX-2 inhibitorjev, gabapentina in injekcij botulina.

Kot pri drugih glavobolih je pomembno, da ne pretiravamo z zdravili proti bolečinam, ki lahko sprožijo povratne glavobole. Dobro je voditi dnevnik glavobola. Zapišite si, kdaj imate glavobol in kaj se je dogajalo, preden se je začel. Namesto dnevnika lahko uporabite tudi aplikacije na mobilnem telefonu. Vodenje dnevnika nam pomaga prepoznati sprožilce: različne vrste stresa (tudi pozitiven stres, vznemirjenje), pomanjkanje spanja, uživanje tobaka ali kofeina (ali odtegnitev), pomanjkanje spanja.

Kdaj obiskati zdravnika?

Ker se zbadajoči glavoboli pojavljajo občasno in hitro minejo, mnogi o njih ne povedo zdravniku. Vendar so ti glavoboli lahko več kot le nadloga: v redkih primerih so znak resnejših težav.

Zdravnika morate obiskati, če se pojavlja zbadanje v glavi in:

• Težave z ravnotežjem ali omotica
• Slabost in bruhanje
• Težave z vidom
• Če opažate dolgotrajno vročino ali nenadzorovano izgubo teže
• Če predhodno niste imeli glavobolov, predvsem, če ste starejši od 50 let