Odkritje povečane bezgavke na vratu je lahko zaskrbljujoče in njihove vzroke želimo razjasniti, Običajno ne pomenijo nič resnega – kljub temu moramo, če vztrajajo več tednov, obiskati zdravnika, da lahko izključi resnejše težave.
Koristno se je tudi vprašati, ali gre res za bezgavko ali morda za druge vzroke izbokline na vratu.
Kakšne vratne bezgavne so lahko nevarne?
Znaki, ki nakazujejo, da morda ne gre le za vnetno bezgavko:
- Neboleča, nepomična bezgavka, ki je trda kot kamen, še posebno, če se veča.
- Bezgavka, ki je prisotna več kot 2-4 tedne (ali manj kot eno leto – nevarne bezgavke običajno napredujejo v nekaj mesecih, nenevarne pa lahko ostanejo povečane).
- Bezgavka, ki se s časom veča (ali zmanjšuje in spet poveča, kar lahko po eni strani kaže na borbo z okužbo, po drugi pa lahko na počasi rastoč ne-Hodgkinov limfom).
- Zelo velika in boleča bezgavka ali več bezgavk, ki raste hitro in je lahko pričvrščena na tkivo, je s prsti ne moremo premakniti; koža nad njo je lahko pordela, iz nje se lahko cedi tekočina (kar se sicer lahko zgodi tudi pri vneti bezgavki).
- Povečana bezgavka, ki jo spremljajo drugi simptomi, na primer so izguba teže, huda izčrpanost, nepojasnjena zvišana telesna vročina, težave z dihanjem, nočno potenje, anemija, krvavitve na koži.
- Bezgavka, ki se pojavi po predhodno prebolelem raku.
- Nekatere lokacije bezgavk na vratu nas bolj skrbijo kot druge – najbolj zaskrbljujoča je bezgavka nad ključnico.
Preberite podrobneje kdaj so bezgavke zaskrbljujoče (10 kriterijev).
V nadaljevanju poglejmo 18 najpogostejših vzrokov za povečane bezgavke na vratu:
1. Virusne okužbe zgornjih dihal
Okužbe zgornjih dihal, kot sta prehlad ali gripa, so pogost vzrok za otekanje vratnih bezgavk. Te okužbe povzročajo virusi in lahko prizadenejo vsakogar, so pa pogostejše v hladnejših letnih časih, pri otrocih in pri posameznikih s šibkejšim imunskim sistemom.
Prepoznamo jih po izcedku iz nosu ali zamašenem nosu, bolečem grlu, kašlju, lahko nastane nekoliko povišana telesna temperatura. Bezgavke na vratu običajno boleče ali občutljive.
Po okoli dveh tednih se bezgavke, povečane zaradi virusne okužbe, zmanjšajo. V tem času telo namreč premaga okužbo. Če bezgavke vztrajajo dolgo časa, se posvetujte z zdravnikom.
2. Periapikalni absces zoba
Periapikalni absces, okužba na korenini zoba, je posledica nezdravljenega zobnega kariesa, poškodb ali predhodnih zobozdravstvenih posegov.
Kako ga prepoznamo? Simptomi so močan zobobol, občutljivost zoba na vročo in/ali hladno hrano in pijačo, otekanje dlesni, gnojni izcedek, slab zadah ter otekle in občutljive bezgavke na vratu. Za razliko od drugih okužb se zobni absces kaže s simptomi samo v ustni votlini, predvsem močno bolečino. Lahko pa poteka povsem brez simptomov, kot skrit vzrok za povečane bezgavke.
Kako ukrepati? Če sumite na absces, obiščite zobozdravnika za oceno in zdravljenje, ki lahko vključuje antibiotike, odvajanje abscesa ali zdravljenje koreninskih kanalov.
3. Angina
Streptokokni faringitis ali angina je bakterijska okužba, ki lahko povzroči otekanje vratnih bezgavk. Pogostejša je pri otrocih in mladostnikih, vendar lahko prizadene tudi odrasle.
Kako jo prepoznamo? Simptomi so nenadna, huda bolečina v grlu, bolečina pri požiranju, rdeče in otekle mandlje, včasih z belimi lisami ali progami gnoja, vročina in otekle bezgavke. V nasprotju z virusnimi okužbami streptokok običajno ne povzroča kašlja ali izcedka iz nosu.
Kako ukrepati? Obiščite zdravnika, da vam za potrditev diagnoze odvzame bris grla. Če je streptokok potrjen, se predpišejo antibiotiki (penicilin), ki prepreči resne zaplete.
4. Mononukleoza
Mononukleoza, ki jo povzroča virus Epstein-Barr (EBV), je pogosta pri najstnikih in mladih odraslih, vendar lahko prizadene tudi starejše.
Kako jo prepoznamo? Kaže se z močno povečanimi bezgavkami na vratu, izjemno utrujenostjo, vročino, bolečinami v grlu, oteklimi mandlji. Lahko je otekla tudi vranica in jetra. Simptomi lahko trajajo več tednov in so v primerjavi z drugimi virusnimi okužbami bolj dramatični.
Kaj ukrepati? Posvetujte se z zdravnikom za potrditev in nasvete glede zdravljenja. Svetuje se počitek, hidracija in zdravila proti bolečinam brez recepta.
5. Razjede v ustih (npr. afte, herpes)
Razjede v ustih lahko povzročijo povečanje lokalnih bezgavk, saj se telo odzove na vnetje ali okužbo v ustih. Te rane so zelo pogoste in lahko prizadenejo vsakogar, čeprav so ljudje z oslabljenim imunskim sistemom bolj izpostavljeni.
Kako prepoznamo ta vzrok? Simptomi so boleče razjede ali mehurji v ustih, težave pri prehranjevanju ali pitju, otekle bezgavke na vratu ali pod čeljustjo ter včasih blaga vročina ali splošno slabo počutje.
Kako ukrepati? Vzdržujte dobro ustno higieno in za obvladovanje neugodja uporabljajte preparate ali zdravila brez recepta. Izogibajte se začinjeni ali kisli hrani, ki lahko draži razjede. Če razjede trajajo več kot dva tedna, postanejo nenavadno velike ali jih spremlja visoka vročina ali sistemski simptomi, poiščite zdravnika za nadaljnjo oceno in morebitno protivirusno ali antibakterijsko zdravljenje.
6. Okužbe kože v predelu glave/vratu
Kožne okužbe, kot so celulitis, impetigo ali abscesi v predelu glave ali vratu, lahko povzročijo povečanje bezgavk, saj se imunski sistem odzove na okužbo. Ta stanja lahko prizadenejo vse starosti, pogostejša pa so pri osebah s porušeno obrambno sposobnostjo kože.
Kako jih prepoznamo? Simptomi vključujejo rdečico, oteklino, izpuščaje, in bolečino na prizadetem delu kože, pri abscesih pa pogosto odtekanje gnoja ali tekočine. Pojavijo se lahko tudi vročina in mrzlica.
Kako ukrepati? Poiščite zdravniško pomoč za diagnozo in zdravljenje. Zdravljenje lahko vključuje antibiotike za bakterijske okužbe ali drenažo abscesov.
7. Okužba s citomegalovirusom
Citomegalovirus (CMV) je pogost virus iz družine herpesvirusov. Povzroča lahko otekanje bezgavk, zlasti pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Večina ljudi se okuži do odrasle dobe, pogosto brez večjih simptomov.
Kako prepoznamo okužbo s CMV? Nanjo kažejo blaga povišana telesna temperatura, utrujenost, boleče grlo, otekle bezgavke, zlasti na vratu, in lahko tudi bolečine v mišicah. V nasprotju z mononukleozo CMV običajno povzroča blažjo in krajšo utrujenost. Potrdimo jo s krvnimi testi.
Kako ukrepati? Poiščite zdravniško mnenje za pravilno diagnozo, zlasti če imate oslabljen imunski sistem. Zdravljenje je običajno podporno, vključno s počitkom, hidracijo in protibolečinskimi sredstvi brez recepta. Le v hujših primerih ali pri osebah z oslabljeno odpornostjo so lahko potrebna protivirusna zdravila.
8. Nedavni zobozdravstveni poseg ali čiščenje
Nedavno opravljeno zdravljenje pri zobozdravniku, vključno z odpravo kariesa, koreninskimi kanali ali celo rutinskim čiščenjem, lahko privede do začasnega povečanja limfnih vozlov. Do tega pride, ker se telo imunsko odzove na vnetje ali manjše okužbe, povezane z zobozdravstvenim posegom. To je še posebej pogosto pri tistih, ki imajo že prej težave z ustnim zdravjem. Če so naše dlesni nagnjene h krvavitvi, se lahko celo zgodi, da pri čiščenju ali nitkanju zob doma pride do krvavitve, ki lahko povzroči vstop bakterij v telo in povečane bezgavke.
Kako prepoznamo obisk zobozdravnika kot vzrok? Po obisku zdravnika se pogosto zgodi, da bolečina in oteklina vztraja tudi nekaj dni po posegu in se umiri v nekaj dneh. Bezgavke so lahko otekle in občutljive, lahko so na vratu ali pod čeljustjo.
Kako ukrepati? Vzdržujte dobro ustno higieno in po potrebi uporabljajte zdravila za lajšanje bolečin brez recepta. Topla izpiranja s slano vodo lahko pomagajo zmanjšati vnetje. Če oteklina traja več kot dva tedna ali če se pojavi huda bolečina, povišana telesna temperatura ali znaki okužbe, kot sta gnoj ali neprijeten vonj, se posvetujte s svojim zobozdravnikom.
9. Okužba dlesni in parodontalna bolezen
Zaradi parodontalne bolezni ali okužbe dlesni in struktur, ki podpirajo zobe (gingivitis), lahko prav tako pride do oteklih bezgavk.
Kako jo prepoznamo? Parodontalna bolezen nastane zaradi kombinacije genetske dovzetnosti in pomanjkljive ustne higiene. V začetni obliki se kaže kot rdeče, otekle in krvaveče dlesni ter tanjšanje dlesni, v napredovali pa kot odstopanje dlesni in zrahljani zobje.
Kako ukrepati? Izvajajte dobro ustno higieno in obiščite zobozdravnika za oceno in zdravljenje.
10. Avtoimunske bolezni (npr. lupus, revmatoidni artritis)
Avtoimunske bolezni lahko povzročijo povečanje bezgavk, saj gre za motnjo v imunskem sistemu.
Kako jih prepoznamo? Kažejo se z izrazitimi simptomi: bolečine, otekanje in okorelost sklepov, huda utrujenost, nepojasnjena vročina, izpuščaji …
Kako ukrepati? Poiščite zdravniško mnenje. Diagnoza vključuje krvne in slikovne preiskave. Zdravljenje vključuje zdravila za obvladovanje simptomov in zaviranje imunskega sistema.
11. Toksoplazmoza
Toksoplazmozo povzroča parazit Toxoplasma gondii, s katerim se pogosto okužimo s premalo kuhanim mesom ali stikom z iztrebki mačk.
Kako jo prepoznamo? Po zatečenih bezgavkah, zlasti na vratu, bolečinah v mišicah, utrujenosti in blagi gripi podobnimi simptomi; lahko pa so simptomi odsotni.
Kako ukrepati? Posvetujte se z zdravnikom za testiranje. Zdravljenje pri zdravih posameznikih ni potrebno, razen pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom in nekaterih nosečnicah.
12. Tuberkuloza
Tuberkuloza prizadene predvsem pljuča, vendar lahko povzroči povečanje bezgavk, zlasti na vratu.
Kako jo prepoznamo? Simptomi so vztrajen kašelj, izguba telesne teže, nočno potenje, povišana telesna temperatura in otekle bezgavke, ki niso boleče in so lahko zabrazgotinjene.
Kako ukrepati? Poiščite zdravniško pomoč za testiranje s kožnim ali krvnim testom za tuberkulozo in slikovne preiskave. Tuberkulozo zdravimo z nekajmesečnim zdravljenjem z antibiotiki in je visoko ozdravljiva.
13. HIV in AIDS
HIV je virus, ki napada imunski sistem, AIDS pa je končna faza okužbe s HIV. HIV lahko povzroči kronično ali ponavljajoče se povečanje bezgavk, vključno z bezgavkami na vratu.
Kako ga prepoznamo? Zgodnji simptomi vključujejo gripi podobne simptome, kot so vročina, boleče grlo in otekle bezgavke. Pri kronični okužbi z virusom HIV se lahko pojavijo hujšanje, nočno potenje in ponavljajoče se okužbe. Značilno je trajno povečanje bezgavk po celem telesu.
Kako ukrepati? Če sumite na virus HIV, opravite testiranje. Z zgodnjo diagnozo in antiretrovirusnim zdravljenjem virus obvladujemo in preprečimo napredovanje v AIDS.
14. Zdravila (npr. fenitoin, nekatera cepiva)
Nekatera zdravila in cepiva lahko kot neželeni učinek povzročijo povečanje bezgavk.
Kako ga prepoznamo? Povečane bezgavke se pojavijo kmalu po začetku uporabe zdravil ali cepljenju, običajno v nekaj dneh ali največ v enem mesecu. Lahko so prisotni tudi drugi stranki učinki.
Kako ukrepati? Zdravnik bo morda priporočil prekinitev zdravljenja ali opazovanje bezgavk za določeno obdobje. Večina povečanih bezgavk, povezanih s cepljenjem, sama izzveni.
15. Nedavne operacije
Kirurški posegi, zlasti tisti na glavi, vratu ali zgornjem delu prsnega koša, lahko povzročijo reaktivno povečanje bezgavk, ko se telo zdravi. To je pogost odziv in lahko prizadene vse, ki so bili pred kratkim operirani na teh področjih.
Kako presodimo, ali je vzrok v operaciji? Otekanje bezgavk po operaciji je lokalizirano v bližini mesta operacije in časovno neposredno sledi operaciji. Običajno se z napredovanjem celjenja zmanjša, v dveh do treh tednih.
Kako ukrepati? Upoštevajte navodila za pooperativno nego, ki jih je dal kirurg. Če oteklina bezgavk vztraja, se stopnjuje ali jo spremljajo znaki okužbe, kot sta visoka vročina ali naraščajoča bolečina, poiščite zdravniško pomoč.
16. Limfom in levkemija
Limfom je vrsta raka, ki nastane v limfnem sistemu, levkemija pa v kostnem mozgu. En glavnih simptomov obeh je povečanje bezgavk.
Kako ju prepoznamo? Simptomi so postopna ali nenadna rast bezgavk, ki so običajno mehke ali gumijaste konsistence, in običajno niso boleče ali občutljive. Pri napredovanju bolezni se pojavijo stalno povišana telesna temperatura, nočno potenje, izguba telesne teže, huda utrujenost in srbečica; pri levkemiji lahko tudi nagnjenost k okužbam.
Kako ukrepati? Pri sumu na limfom ali levkemijo je treba poiskati zdravniško pomoč za nadaljnjo oceno. Diagnoza običajno vključuje citološko punkcijo, biopsijo povečane bezgavke ali kostnega mozga, in slikovne ter laboratorijske preiskave. Možnosti zdravljenja so kemoterapija, radioterapija in presaditev matičnih celic ali kostnega mozga.
17. Metastaze raka
Metastaze se nanašajo na širjenje rakavih celic iz prvotnega (primarnega) tumorja v druge dele telesa. Med rake, ki pogosto metastazirajo v vratne bezgavke, spadajo rak glave in vratu, rak ščitnice, melanom in nekateri sarkomi, kot sta rabdomiosarkom in Kaposijev sarkom.
Kako prepoznamo metastaziranje raka kot vzrok? Vztrajno in neboleče otekanje bezgavk na vratu, pogosto brez očitne okužbe, je lahko znak metastaz. Za razliko od okužb so rakave bezgavke običajno čvrste in fiksne, niso občutljive in lahko sčasoma naprej rastejo. Drugi simptomi so odvisni od primarnega raka. Običajno je potrebna obsežna diagnostika – slikovne preiskave (kot sta CT ali magnetna resonanca) in biopsija prizadete bezgavke.
Kako ukrepati? Če sumite na raka, poiščite zdravniško pomoč. Zdravljenje je odvisno od vrste primarnega raka.
18. Povečane bezgavke brez očitnega razloga
Povečane bezgavke se včasih pojavijo brez očitnega razloga. To je lahko zaskrbljujoče, vendar je v ozadju običajno prisoten neškodljiv razlog – prikrita infekcija brez izrazitih znakov okužbe.
Kako prepoznamo ta vzrok? Povečana bezgavka, ki je ne spremljajo bolečina, vročina ali drugi očitni simptomi; pogosto je to edini opazen simptom, brez jasne predhodne bolezni.
Kako ukrepati? Spremljajte bezgavke, predvsem njihovo povečevanje. Če vztraja več kot nekaj tednov, se povečuje ali nastanejo drugi simptomi (hujšanje, nočno potenje, vročina), poiščite zdravniško mnenje. Če se vzrok ne odkrije, hkrati pa se bezgavka ne povečuje in je glede na osnovne preiskave benigna, se lahko zaključi, da gre za povečano bezgavko brez jasnega vzroka.