Pritisk v glavi je pogost, a zelo neprijeten občutek s številnimi možnimi vzroki.

Običajno je le pokazatelj stresa ali blagih zdravstvenih težav: tenzijski glavobol, migrena, okužba sinusov ali ušes. Znatno lahko prispevajo tudi psihološki vzroki, stres in izčrpanost. V izjemnih primerih je lahko opozorilni znak resne težave.

1. Tenzijski glavobol

Glavobol tenzijskega tipa je “običajni” glavobol, ki ga je vsak že kdaj doživel. Ker ga pogosto primerjajo z občutkom, kot da bi nekaj stiskalo glavo, je dobil ime “tenzijski glavobol”. Značilna je topa bolečina in občutkek pritiska ali “polne glave”, ki ga je mogoče čutiti kjerkoli na glavi. Največkrat o njem poročajo v sencih ali okoli čela. Običajno je obojestranski.

Kako vemo, ali je tenzijski glavobol vzrok pritiska v glavi?

Za “običajni”, tenzijski glavobol je značilno:

1. Pogosto se dobro odzove na zdravila proti bolečinam, kot sta ibuprofen ali paracetamol – pa tudi na tehnike sproščanja, strategije za obvladovanje stresa in fizikalno terapijo.
2. V primerjavi z drugimi glavoboli so ti pogosto bolj kronični in vztrajni. Običajno se ne pojavijo nenadno in se v kratkem času bistveno ne stopnjujejo, razen če za to obstaja vzrok, kot je povečan stres.
3. Za razliko od drugih vzrokov običajno ne povzročajo hudih dodatnih simptomov: bruhanja, nevroloških izpadov. Vendar se lahko pojavijo dodatni simptomi, kot so blaga občutljivost na svetlobo ali hrup, blaga slabost ali blage težave s koncentracijo.
4. Dejavniki življenjskega sloga, kot so mišična napetost, stres, tesnoba, depresija in slaba drža v večini primerov osrednji razlog za nastanek ali vztrajanje občutkov pritiska v glavi. Nagnjenost k napetosti mišic lahko sprožijo tudi poškodbe glave ali bolezni.
5. Stanje lahko sposlabšajo ali sprožijo uživanje alkohola, težave s kofeinom in drugimi stimulansi (pretirano uživanje ali odtegnitev), okužbe sinusov (kronični sinusitis), obremenitev oči, kajenje, stiskanje čeljusti, izpuščeni obroki, čustvena utrujenost (izčrpanost) in čustveni stres, kar poudarja zapleteno naravo teh glavobolov.

2. Sinuzitis in alergije

Ko se sinusi vnamejo in zamašijo zaradi okužbe, alergije ali drugih dejavnikov, lahko pride do povečanja pritiska v sinusih, kar povzroči nelagodje, občutek pritiska v glavi, ali pritisk na čelu, licih ali okoli oči; pa tudi drugi simptomi: zamašen nos, občutljivost obraza, izcedek (čisti ali obarvan), slabši občutek za vonj, oteklina obraza, bolečine v zobeh (pogosto zamenjane za težave z zobmi), kašelj in vročina (v primeru okužbe sinusov).

Kronični sinusitis, ki je posledica ponavljajočih se okužb, alergij ali strukturnih nepravilnosti v nosnih prehodih (na primer deviacija septuma, polipi v sinusih), lahko povzroči dolgotrajen pritisk v glavi (več tednov ali celo mesecev). To prispeva k stalnemu nelagodju in občutku teže ali polnosti v glavi.

Pritisk v sinusih se lahko poslabša ali izboljša ob spremembi položaja, kot je nagibanje naprej ali ležanje. Če opazite spremembe v občutkih pritiska kot odziv na različne položaje, to lahko kaže na vpletenost sinusov.

3. Bolezni ušes

Bolezni ušes lahko prispevajo k občutku pritiska v glavi, ker različne bolezni povečajo pritisk v ušesu. V normalnih razmerah Eustahijeva cev uravnava tlak v srednjem ušesu tako, da tlak izenačuje s tlakom v nosni votlini. Kadar je to ravnovesje porušeno zaradi zamašitve, vnetja ali motenj v delovanju Evstahijeve cevi ali srednjega ušesa, se lahko pojavi občutek pritiska ali polnosti v glavi.

Pogosto stanje ušes, povezano s pritiskom v glavi, je vnetje srednjega ušesa. Za bobničem se lahko nabere sluz ali tekočina, zaradi česar se v srednjem ušesu poveča pritisk.

Poleg tega lahko motnje v delovanju Eustahijeve cevi zaradi alergij ali sinuzitisa povzročijo neustrezno prezračevanje srednjega ušesa. Tudi težave z notranjim ušesom, kot sta Menierova bolezen ali vestibularne motnje, včasih kažejo s simptomi pritiska ali polnosti v glavi. Te bolezni vplivajo na mehanizme ravnotežja in uravnoteženosti notranjega ušesa.

4. Migrena

Migrene se pogosto ne kažejo zgolj s pritiskom v glavi: običajno jih spremljajo še drugi simptomi, kot so pulzirajoča bolečina, slabost, bruhanje ter občutljivost na svetlobo in zvok. Ponavadi se pojavlja nekajkrat mesečno ali letno. Posamezen napad lahko traja od nekaj ur do več dni. Napadi migrene so lahko redni ali občasni.

Običajno imajo posebne sprožilce ali vzorce, ki se pojavijo pred njihovim nastopom. Pogosti sprožilci so stres, določena hrana, hormonske spremembe, pomanjkanje spanja in okoljski dejavniki. Pogosto so genetsko pogojene, posamezniki iz istih družin imajo večjo verjetnost za nastanek migren in drugih bolezni, ki jih povzroča centralna senzitizacija – povečana občutljivost na dražljaje.

Migrene se ne odzivajo vedno dobro na tipična zdravila proti glavobolu. Če sumite na migreno, se nujno posvetujte z zdravnikom za diagnozo in predpisovanje ustreznih zdravi proti migreni.

Zakaj napad migrene povzroča občutek pritiska v glavi? Nevrogeno vnetje, pri katerem se vnetne snovi sproščajo kot odgovor na aktivacijo živčnih poti, je značilno za migreno. To vnetje lahko vpliva na krvne žile in okoliška tkiva ter prispeva k občutku pritiska v glavi. Poleg tega se krvne žile v možganih med napadom skrčijo in nato razširijo, kar povzroči spremembe pretoka krvi in pritiska v glavi.

5. Pretres možganov in druge poškodbe glave

Pretres možganov je posledica udarca v glavo ali udarca v telo, ki povzroči hitro nihanje možganov v lobanji in udarec možganov v notranjosti lobanje. Druge poškodbe glave, kot so zlomi lobanje ali udarnine, lahko nastanejo pri padcih, športnih trkih ali prometnih nesrečah.

Simptomi se lahko pojavijo takoj po poškodbi ali pa se pojavijo postopoma. Poleg pritiska v glavi se poškodbe kažejo s številnimi simptomi: glavobol, omotica, slabost, bruhanje, zmedenost, težave s spominom, občutljivost na svetlobo ali hrup ter spremembe razpoloženja ali vedenja.

Potrebno je spremljati razvoj simptomov v urah in dneh po poškodbi glave. Nekateri simptomi lahko hitro izzvenijo, drugi pa se lahko sčasoma poslabšajo ali vztrajajo.

Med poškodbo glave ali po njej se lahko zgodi izguba zavesti, ki je lahko pomemben pokazatelj resnosti poškodbe in upravičuje takojšnjo zdravniško pomoč. Tudi obdobja zmedenosti, dezorientiranosti ali izgube spomina, skupaj s težavami pri koncentraciji ali ohranjanju zbranosti, so pokazatelj resnosti poškodbe možganov.

6. Visok krvni tlak (arterijska hipertenzija)

Arterijska hipertenzija pri večini ljudi ne povzroča opaznih simptomov, zato se je je prijel vzdevek “tihi ubijalec”. V nekaterih primerih pa lahko posamezniki z zelo visokim krvnim tlakom občutijo simptome, kot so: glavoboli (zlasti v zatilju), omotica, zamegljen vid, bolečine v prsih in zadihanost, utrujenost, težave s spanjem ali rdečica na obrazu.

Zlasti, če so žile v možganih zožene, poškodovane ali preobremenjene, lahko visok krvni tlak povzroči glavobol. Povišan tlak deluje s povečano silo na stene krvnih žil po vsem telesu, tudi v možganih.

Če sumite, da k vašim simptomom prispeva visok krvni tlak, morate redno spremljati svoj krvni tlak.
Večkrat izmerjeni povišani krvni tlak (nad 130/85 mm Hg ali nad 140/90 mm Hg v sedečem položaju) zahteva obravnavo pri zdravniku. Nezdravljena afterijska hipertenzija lahko povzroči resne zaplete, kot so bolezni srca, možganska kap, poškodbe ledvic in izguba vida.

7. Meningitis ali encefalitis

Za meningitis je značilno vnetje membran (mening), ki obdajajo možgane in hrbtenjačo. Simptomi običajno vključujejo nenaden pojav intenzivnega glavobola, vročino, fotofobijo, zmedenost, slabost, bruhanje in včasih izpuščaj.

Po drugi strani pa je encefalitis vnetje možganskega tkiva, ki se poleg zgornjih simptomov kaže tudi kot spremenjena zavest (zmedenost, dezorientiranost ali celo koma), epilepsija, odrevenelost (izguba občutka) ali šibkost dela telesa in spremembe vedenja.

Vidimo, da se te bolezni kažejo z bolj obsežnimi simptomi kot zgolj s pritiskom v glavi. Če sumite, da imate katero od teh dveh bolezni, nemudoma poiščite zdravniško pomoč, saj lahko utrezno zdravljenje prepreči resne zaplete in posledice.

8. Možganski tumor

Možganski tumorji lahko povzročijo številne simptome (odvisni so od lokacije in velikosti), vključno s pritiskom ali glavobolom:

• spremembe vida,
• epileptični napadi,
• težave z govorjenjem ali razumevanjem govora,
• nevrološke motnje, kot so šibkost ali odrevenelost okončin, težave z gibanjem ali koordinacijo,
• spremembe osebnosti ali poslabšanje kognitivnih funkcij in spremembe v vedenju.

Glavoboli običajno vztrajajo dolgo časa in se sčasoma slabšajo brez očitnega razloga. Tumorji običajno pritiskajo na okoliško možgansko tkivo in povzročijo številne dodatne simptome.

Čeprav se možganski tumorji lahko pojavijo pri vsakem, lahko nekateri dejavniki tveganja povečajo verjetnost za njihov nastanek: družinska anamneza možganskih tumorjev, izpostavljenost sevanju, nekatera genetske motnje in motnje imunskega sistema.

Glavoboli, ki jih povzročajo možganski tumorji, se ne odzivajo vedno na tipična protibolečinska zdravila. Če se občutki pritiska v glavi kljub zdravljenju nadaljujejo ali se stopnjujejo, in jih spremljajo drugi nevrološki simptomi, se posvetujte z zdravnikom.

9. Povišan intrakranialni tlak (intrakranialna hipertenzija)

Povečan intrakranialni tlak lahko povzroči številne simptome, vključno z glavobolom, ki ga lahko opišemo kot občutek pritiska ali polnosti v glavi. Drugi simptomi lahko vključujejo:

• slabost,
• bruhanje (lahko brez slabosti),
• zamegljen ali dvojni vid,
• spremembe duševnega stanja in zavesti (kot sta zmedenost ali letargija),
• epilepsija,
• motnje dihanja,
• šibkost ali odrevenelost okončin, izguba koordinacije,
• težave z govorom.

Intrakranialna hipertenzija je skupna posledica različnih osnovnih motenj (nekatere smo že opisali na tej strani): poškodba možganov, intrakranialna krvavitev, možganski tumorji, hidrocefalus (presežek cerebrospinalne tekočine v možganih), meningitis, encefalitis, možganski edem (otekanje možganov) ali idiopatska intrakranialna hipertenzija, znana tudi kot pseudotumor cerebri.

Simptomi se lahko razvijejo postopoma ali nenadoma, odvisno od vzroka in hitrosti naraščanja tlaka. Resnost simptomov se lahko razlikuje glede na stopnjo zvišanja tlaka in posameznikov prag tolerance.

10. Možganska anevrizma

Za razliko od glavobolov, ki jih povzročajo bolj benigne bolezni, se glavoboli, povezani s počeno možgansko anevrizmo, pogosto pojavijo nenadoma in so zelo hudi. Poleg glavobola in pritiska v glavi lahko simptomi vključujejo:

• nenaden, hud glavobol (pogosto opisan kot najhujši glavobol v življenju),
• slabost in bruhanje,
• občutljivost na svetlobo,
• tog vrat,
• dvojni vid,
• izgubo zavesti.

Nekateri ljudje imajo povečano tveganje za nastanek možganske anevrizme: dejavniki vključujejo anevrizmo v družini, kajenje, visok krvni tlak, starost (anevrizme so pogostejše pri starejših od 40 let) in nekatere bolezni, kot so policistična bolezen ledvic ali bolezni vezivnega tkiva, kot je Ehlers-Danlos sindrom.