Kadar na vratu opazimo bulo pri sebi ali bližnjemu, jo pogosto povezujemo z rakom, zato nas spravi v nelagodno situacijo. Kljub temu pa na novo nastala izboklina na vratu le izjemoma pomeni maligno ali drugo resno stanje – pa vendar je prav, da poskusimo izvor vsake nove izbokline na vratu razjasniti in če ta vztraja, obiskati zdravnika.
Kako izgleda bula na vratu?
Kaže se na veliko različnih načinov:
- Različne velikosti: od komaj opazne pa do velike mase, ki se kaže kot otečen vrat
- Bula, ki jo samo zatipamo pod kožo (na pogled ni vidna)
- Konsistenca: lahko je mehka (kot skupek maščobe pod kožo), gumijasta, trda kot kamen, koža nad njo je lahko napeta
- Bolečina – lahko je odsotna, stalna ali ob pritisku (občutljiva)
- Pomična (s pritiskom prstov jo lahko pod kožo premikamo), ali pa je fiksna pod kožo ali se nahaja v zgornjih plasteh kože
- Koža nad njo je lahko pordela, lahko tudi izteka tekočina ali gnoj
- Lahko se nahaja na kateremkoli delu vratu, najpogosteje pa na sprednjem, kjer je v vratu največ struktur
V nadaljevanju poglejmo 10 najpogostejših vzrokov.
1. Kožna cista
Cista je votlinica, napolnjena s tekočino, zrakom, maščobo ali drugim materialom, ki nastane kjerkoli v telesu. Če nastane tik pod kožo, je to kožna cista. Kožno cisto lahko dobi vsakdo, vendar so najpogostejše pri poškodovani koži, na primer zaradi aken. Vzrok nastanka je velikokrat nejasen.
Kako prepoznamo kožno cisto? Pojav majhne, zaobljene bulice pod kožo. Koža največkrat ni pordela ali otečena. Ciste so običajno neboleče, razen če so okužene in vnete.
Kaj storiti? Zdravnik kožno cisto prepozna na podlagi kliničnega pregleda. V mnogih primerih, zlasti če je cista majhna in asimptomatska, jo pustimo. Če pa cista postane zelo velika in moteča, jo je mogoče odstraniti s preprostim posegom. Običajno se ne ponavlja. Kadar se kožna cista okuži, je potrebna zdravniška pomoč. Zdravljenje lahko vključuje drenažo in ustrezne antibiotike.
2. Kožni absces
Kožni abscesi se razvijejo kot gnojna kepica tik pod površino kože. Do tega pride zaradi vdora bakterij, ki običajno vstopijo skozi manjše poškodbe kože, kot so ureznine ali praske, in se začnejo razmnoževati. Telo se odzove tako, da pošlje bele krvničke, in čeprav se do neke mere uspešno spopadajo z okužbo, prispevajo tudi k nastajanju gnoja v preostali votlini.
Kako prepoznamo kožni absces? Običajno kot vidne, rdeče in boleče izbokline. Bolečina se poveča ob pritisku. Lahko se pojavijo kjer koli pod kožo. Poleg tega se lahko pojavijo simptomi celega telesa, kot so vročina, mrzlica in bolečine v telesu, kar kaže na prisotnost okužbe, ki se je razširila zunaj lokaliziranega mesta.
Kaj storiti? Ob prepoznavi kožnega abscesa je treba takoj poiskati zdravniško pomoč. Medtem ko lahko nekateri manjši abscesi spontano izzvenijo zaradi imunskega odziva telesa, je pri večjih ali bolj trdovratnih primerih potrebno zdravljenje. Zdravniki običajno naredijo drenažo, da se gnoj izloči v celoti. V mnogih primerih se predpiše antibiotična terapija.
Za zmanjšanje verjetnosti ponovitve in nadaljnjih zapletov je bistveno, da skrbno vzdržujete higienske navade. Redno čiščenje kože ter uporaba čistih oblačil in brisač sta bistvenega pomena.
Kakšne abscese poznamo? Abscese razlikujemo glede na obseg in resnost okužbe:
- Folikulitis je vnetje dlačnega mešička. Je najlažja oblika abscesa. Povzročijo ga lahko bakterije ali glive na foliklih, ki so poškodovani zaradi trenja ali vraščene dlake. Kaže se kot rdečica, pustule (majhne, gnojne izbokline) in srbenje. Lahko izzveni sam ali se ga zdravi z antibiotičnimi ali protiglivičnimi kremami.
- Furunkel (tur) se običajno začne kot boleča, rdeča izboklina. Pogosto ga povzroči bakterijska okužba s Staphylococcus aureus. Sčasoma se izboklina lahko poveča in postane bolj boleča. Včasih je potrebno zdravljenje.
- Karbunkel pomeni skupek med seboj povezanih furunklov. Lahko se pojavi, ko se okuži več lasnih mešičkov na določenem območju. Karbunkli lahko povzročijo hujše simptome, vključno z vročino, mrzlico in sistemsko boleznijo. Običajno je potrebno zdravniško zdravljenje, ki lahko vključuje antibiotike in drenažo.
3. Povečana bezgavka v vratu
Pri povečanih bezgavkah na vratu, znanih tudi kot cervikalna limfadenopatija, gre za pogost pojav, ko se bezgavke povečajo zaradi kopičenja vnetnih celic. To povečanje je pogosto obrambni odziv na okužbe, lahko pa se pojavi tudi brez prepoznane okužbe (na primer, kadar je okužen zob, dlesen ali drugo globoko tkivo). Čeprav je običajno povečanje bezgavk benigno, se je treba nujno posvetovati z zdravnikom, da oceni stanje bezgavk.
Kako prepoznamo povečane bezgavke? Povečane bezgavke se lahko kažejo na različne načine:
- Običajno se kažejo kot gibljive, prožne grudice v predelu vratu. Lahko je prisotna ena ali več.
- Največkrat so v zgornjem delu vratu, pod čeljustjo, in okoli grla. Redkeje so na spodnjem delu vratu, prav tako ob straneh ali na zadnjem delu vratu.
- Pogosto so bezgavke boleče same po sebi ali boleče na pritisk – občutljive.
- Običajno so velike kot večje zrno fižola in imajo pri tipanju podolgovato obliko, podobno fižolu. Lahko pa so tudi velike in okrogle kot žogica.
- Včasih jih ne vidimo, ampak samo tipamo.
- Koža nad njimi je lahko rdeča, otekla in topla, lahko celo izteka tekočina.
- Lahko so nepomične – fiksirane in trde konsistence (kot frnikula), kar je znak, da moramo tako bezgavko obravnavati resneje. Drugi resnejši znaki so zelo velike bezgavke ali bezgavke, ki se sčasoma povečujejo, še posebej, če to traja več kot 3 – 4 tedne.
Kaj storiti? Če opazite povečano bezgavko na vratu, se posvetujte z zdravnikom. Čeprav so največkrat benigne in se z zdravljenjem osnovnega obolenja pozdravijo same, bo pri nekaterih potrebna dodatna diagnostika (na primer, ultrazvok mehkih tkiv, citološka punkcija). Poleg tega je ključnega pomena, da ste pozorni na vse spremljajoče simptome, kot so nenamerna izguba telesne teže, vročina ali prisotnost trde, fiksirane bule na vratu, ki je prisotna več tednov. S takojšnjo obravnavo povečanih bezgavk lahko zagotovite najustreznejšo oskrbo in pravočasno odpravo osnovnega vzroka. V večini primerov pa se povečane bezgavke zmanjšajo, ko se osnovno stanje odpravi – v večini primerov okužba. Določeni ukrepi, kot je polaganje toplega ali hladnega obkladka na prizadeto območje lahko poveča udobje, vendar ga ne smete obravnavati kot zdravljenje.
Bezgavke so lahko povečane tudi na zatilju, pred ušesom in za ušesom.
4. Lipom
Lipom ali “maščobni tumor” pomeni rast maščobnih celic med mišično plastjo in kožo. Njegov natančen vzrok ostaja skrivnost, čeprav se pojavlja v družinah in je povezan s sindromi, kot je adiposis dolorosa. Starost pri nastanku je 40 let in več.
Kako prepoznamo lipom? Lipomi se običajno kažejo kot neboleča, zelo mehka bulica, ki se nahaja tik pod površino kože. Običajno imajo premer približno dva centimetra, lahko pa so zelo velike. Te benigne tvorbe se najpogosteje pojavljajo na hrbtu, vratu, trebuhu, občasno pa tudi na rokah in zgornjih delih nog.
Kaj storiti? Čeprav so lipomi na splošno neškodljivi, je priporočljivo, da jih pregleda zdravnik, zlasti, če njihova rast draži živce ali če so kako drugače moteči. Pri diagnosticiranju lipomov se običajno opravi klinični pregled, biopsija ali slikovne preiskave. V večini primerov zdravljenje ni potrebno, razen če je lipom estetsko moteč ali moti bližnje strukture.
5. Mononukleoza
Mononukleoza je nalezljiva bolezen, ki je pogosto povezana s prisotnostjo bul in oteklin na vratu. Povzroča jo virus Epstein-Barr (EBV), prizadene pa predvsem mladostnike in mlade odrasle. Povzroči lahko vrsto simptomov, vključno z močno utrujenostjo, vročino, bolečinami v žrelu in oteklimi bezgavkami na vratu.
Kako prepoznamo mononukleozo? Zatečene bezgavke na vratu so značilna lastnost mononukleoze in ključni simptom, na katerega je treba biti pozoren. Bezgavke se povečajo, ker se borijo proti okužbi z virusom EBV, in so lahko zelo velike in številčne. Včasih so občutljive in povezane z velikim nelagodjem v predelu vratu in težavami z dihanjem.
Kaj storiti? Če sumite, da imate mononukleozo, ali če pojavijo bule na vratu, se posvetujte z zdravnikom. Zdravnik lahko opravi telesni pregled, krvne preiskave ali bris žrela za potrditev prisotnosti virusa Epstein-Barr. Čeprav posebnega zdravljenja mononukleoze ni, je počitek bistvenega pomena odpravljanje simptomov. V primeru mononukleoze je diagnoza pomembna predvsem zato, ker izključi druge, nevarnejše možne vzroke za izbokline na vratu, kar pripomore k pomiritvi in boljšemu počutju.
6. Sialadenitis
Sialadenitis je vnetje žlez slinavk, ki so odgovorne za proizvodnjo in izločanje sline v usta. To stanje lahko povzročijo različni dejavniki, vključno z okužbami, zamašitvijo izvodil žlez in druga stanja.
Kako prepoznamo sialadenitis? Posamezniki s tem stanjem lahko občutijo lokalizirano bolečino in oteklino na območju, kjer se nahaja prizadeta žleza slinavka (pod čeljustjo, pred ušesom). Zaradi otekline je lahko vidna bulica ali izboklina na področju vratu ali čeljusti. Pogosta sta nelagodje in občutljivost na prizadetem območju, nekateri posamezniki pa imajo lahko celo suha usta ali težave pri hranjenju ali požiranju zaradi zmanjšanega izločanja sline. Kadar je žleza slinavka stimulirana, na primer med prehranjevanjem, se lahko bolečina okrepi. Lahko se pojavita tudi rdečica in lokalizirano vnetje.
Kaj storiti? Če sumite, da imate sialadenitis, ali če imate simptome, kot so oteklina vratu ali čeljusti, bolečina ali težave s slinjenjem, je nujno, da poiščete zdravniško pomoč. Zdravnik bo opravil temeljito oceno, ki lahko vključuje telesni pregled in diagnostične preiskave, kot so slikovne preiskave ali ultrazvok, da oceni stanje prizadete žleze slinavke. Pristop k zdravljenju sialadenitisa je odvisen od osnovnega vzroka. V mnogih primerih se predpišejo antibiotiki, če je stanje posledica bakterijske okužbe. Pri drugih vzrokih lahko zdravljenje vključuje zdravljenje bolečine, tople obkladke ali postopke za odpravo blokad ali odstranitev ovir. Pravočasna ocena in ustrezno zdravljenje sta bistvena za lajšanje simptomov, preprečevanje zapletov in hitro okrevanje po sialadenitisu.
7. Ščitnični vozliči (nodusi)
Bolezen ščitnice se nanaša na vrsto bolezni, ki prizadenejo ščitnico, organ v obliki metulja, ki se nahaja na sprednjem delu vratu, tik pod Adamovim jabolkom. Ščitnica ima ključno vlogo pri uravnavanju presnove, njeno nepravilno delovanje pa lahko povzroči različne motnje, vključno s hipertiroidizmom (prekomerno aktivna ščitnica), hipotiroidizmom (premalo aktivna ščitnica), ščitničnimi vozliči, golšo in rakom ščitnice. Ščitnični vozliči so običajno neškodljivi, lahko pa so znak bolezni ali avtoimunske disfunkcije.
Prepoznavanje ščitničnih nodusov: Ščitnični vozliči se od drugih izboklin na vratu razlikujejo na več načinov. Ena od ključnih značilnosti je njihova lokacija; ščitnični vozliči se nahajajo v spodnjem sprednjem delu vratu, nad ključnico. Poleg tega so pogosto povezani s posebnimi simptomi, povezanimi s ščitnico, ki lahko kažejo na prekomerno delovanje ščitnice (hipertiroza) ali premajhno delovanje ščitnice (hipotiroza): spremembe apetita, nepojasnjeno nihanje telesne teže, spremenjen srčni utrip, utrujenost, tesnoba, bleda in suha koža. Možni simptomi so tudi povečana ščitnica, kašelj, hripav glas, bolečine v grlu ali vratu, težave pri požiranju ali dihanju. Ti vozliči se lahko odkrijejo tudi med rutinskimi telesnimi pregledi ali s slikovnimi preiskavami, kot je ultrazvok ščitnice, ki jih lahko pomagajo razlikovati od drugih bulic na vratu.
Kaj storiti? Ob sumu na ščitnični vozlič zdravnik opravi telesni pregled, slikovne preiskave in po možnosti biopsijo z aspiracijo s tanko iglo, da oceni vrsto vozliča in izključi malignost. Pri benignih vozličih je lahko potrebno dolgotrajno spremljanje in v nekaterih primerih zdravljenje osnovnih motenj ščitnice.
8. Mumps
Mumps je nalezljiva virusna okužba, ki povzroča značilno otekanje žlez slinavk. To bolezen povzroča virus mumpsa, ki se prenaša z dihalnimi kapljicami okužene osebe. Mumps lahko prizadene različne žleze in organe, vključno s parotidnimi žlezami slinavkami, ki se nahajajo v bližini čeljusti. Primeri mumpsa so zaradi cepljenja v rednem cepilnem programu redki.
Prepoznavanje mumpsa: Mumps se običajno kaže s simptomi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost in izguba apetita. Vendar je najbolj značilna in klasična značilnost mumpsa oteklina ene ali obeh obušesnih žlez slinavk, ki povzroči obsežno oteklino na licu in čeljusti. Ta oteklina lahko včasih povzroči bolečino in težave pri požiranju, žvečenju ali govorjenju. V nekaterih primerih lahko mumps prizadene tudi druge žleze slinavke, ki se kažejo z oteklino na vratu, in celo vnetje testisov in jajčnikov.
Kaj storiti? Če sumite, da ste zboleli za mumpsom, se nujno posvetujte z zdravnikom. Mumps je virusna okužba in zanjo ni posebnega protivirusnega zdravljenja.
9. Rak vratu in glave
Rak glave in vratu zajema skupino malignih bolezni, ki se lahko pojavijo v različnih predelih glave in vratu in so razvrščeni glede na anatomsko mesto nastanka. Med pet osnovnih vrst spadajo rak grla, nosne votline in sinusov, nazofarinksa, ustne votline in žlez slinavk. Ti malignomi pogosto spadajo v kategorijo ploščatoceličnih karcinomov, kar pomeni, da izvirajo iz ploščatih celic, ki sestavljajo tanko površinsko plast prizadetih struktur v glavi in vratu.
Prepoznavanje raka glave in vratu: Znaki in simptomi raka glave in vratu se lahko razlikujejo glede na vrsto in lokacijo malignega obolenja. Kazalniki so zelo različni: izguba apetita in nenamerna izguba telesne teže, hripav glas, izbokline na vratu, bolečine na prizadetem mestu. Vendar simptomi niso značilni izključno za raka glave in vratu in so lahko povezani tudi z drugimi bolezenskimi stanji.
Kaj storiti: Če sumite na raka glave in vratu, morate nujno obiskati svojega osebnega zdravnika, ki vas lahko napoti k specialistu za nadaljnjo oceno. Za dokončno diagnozo raka so običajno potrebni laboratorijski testi, slikovne preiskave in biopsije.
10. Drugi vzroki
Na vratu se na majhnem območju nahaja ogromno struktur: organi, mišice, živci, žile … Bula lahko izvira tudi iz kateregakoli tkiva in organa v vratu. Razpoznavanje vzrokov je lahko težavno in pri nerazjasnjenem vzroku je vedno dobro, da poiščete mnenje zdravnika. Nekaj struktur, iz katerih lahko nastane izboklina:
- Organi: ščitnica, obščitnice (štiri majhne žleze, ki se nahajajo za ščitnico), sapnik ali sapnici, grlo, žleze slinavke
- Živci: rekurentni laringealni živci, ki omogočajo gibanje glasilk; brahialni pletež; živci simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema
- Vratne mišice (sternokleidomastoid, skaleni …) in mišične ovojnice
- Kosti: vratna vretenca
- Žile: arterije, vene, limfne žile in bezgavke
- Maščoba in vezivno tkivo