Kadar je želodčna sluznica napadena zaradi okužbe, kemičnih ali dražečih snovi, se odzove z vnetjem, imenovanim gastritis.
Pri kroničnem gastritisu je vnetje dolgotrajno, počasi napreduje in po dolgem obdobju (več let) lahko povzroči zaplete. Zato je dobro najti in odpraviti vzrok pravočasno, tudi če so simptomi znosni.
Kronični gastritis je zelo pogost, saj ga običajno povzroča najpogostejša bakterijska okužba pri človeku – bakterija Helicobacter pylori.
Akutni ali kronični gastritis?
Akutni gastritis nastane naenkrat in je začasen. Če se osnovni vzrok umakne, se tudi akutni gastritis pozdravi. Če se ne umakne, akutni gastritis napreduje v kroničnega. Časovno ne moremo postaviti ločnice in reči, da po določenem številu dni, tednov ali mesecev akutni gastritis postane kronični.
Pri kroničnem gastritisu običajno govorimo o zelo dolgotrajnem stanju, ki šele po letih vnetja povzroči težave. Pri večini ljudi traja leta in ga ne opazijo. Lahko se tudi razvija postopoma, kot posledica drugega obolenja v telesu.
Po drugi strani pa tudi akutni gastritis lahko povzroči hude težave, če je agresiven in povzroči globoko želodčno razjedo, vendar je to zelo redko. Zato je kronični gastritis bolj »problematičen« od akutnega – povzroča veliko več obolevnosti po svetu in dolgoročnih zapletov.
Kako občutimo kronični gastritis?
Gastritis je največkrat asimptomatski. Vnetje lahko poteka brez simptomov leta ali celo desetletja, in ne vemo, da se sluznica želodca okvarja. V tem primeru ga lahko zaznamo le s slučajnimi ali preventivnimi preiskavami.
Kadar občutimo simptome, lahko opazimo:
- Dispepsijo – težave s prebavo: predvsem po obroku čutimo topo, žgočo ali pekočo bolečino v zgornjem delu trebuha, običajno v žlički ali za prsnico, poleg tega pa še napihnjenost,
- Slabost brez bruhanja ali z bruhanjem,
- Izgubo apetita ali zgodnji občutek sitosti pri obroku – že po nekaj grižljajih hrane.
Če se simptomi pojavijo, to lahko pomeni, da je bolezen hujša ali da traja že dlje časa, ni pa nujno; teža simptomov ne govori nujno o teži bolezni. Po drugi strani pa lahko pojav simptomov pomeni, da je obraba sluznice dosegla točko, ko se ne more več braniti pred lastnimi kislinami in encimi.
Kakšna je bolečina pri gastritisu?
- Locirana je v zgornjem delu trebuha (imenujemo ga “epigastrični” predel). Lahko je v žlički, za prsnico, običajno pa je v sredini trebuha in ne proti levi strani (kjer se anatomsko nahaja želodec).
- Bolečino zaradi vnetja čutimo nekje na epigastričnem območju, ampak natančnega mesta bolečine ne moremo določiti.
- Bolečina je lahko pekoča, žgoča, grizoča ali topa – ni pa ostra ali tiščoča.
- Bolečina se lahko izboljša, medtem ko jeste. Medtem ko ste lačni ali se postite, se lahko ojača. Najbolj pa se poslabša takoj po jedi, ko poteka prebava!
Drugi simptomi za kronični gastritis niso značilni, razen če ta napreduje. Takrat se lahko pridružijo znaki in simptomi zapletov gastritisa – med drugim anemije, krvavenja iz prebavil ali želodčne razjede.
Če je gastritis napredoval v želodčno razjedo, je bolečina povsem drugačna kot pri gastritisu: je ostra, ne občutimo je na večjem območju, ampak skoncentrirano v eni točki. Najmočnejša je na prazen želodec in ne po jedi, kot je to pri gastritisu.
Driska ni znak gastritisa, ampak je lahko posledica gastroenteritisa – hkratnega vnetja črevesne in želodčne sluznice, običajno zaradi okužbe s hrano ali vodo.
Vzroki
Okužbe so najpogostejši vzrok gastritisa, kar je malo poznano dejstvo. Medtem ko akutni gastritis povzročajo okužbe s hrano (pogovorno »zastrupitve s hrano«), ki jih povzročajo številne bakterije in virusni iz hrane, in običajno izzvenijo same od sebe, je pri kroničnem gastritisu vzrok popolnoma drugačen. Tu je vzrok skoraj vedno ena sama bakterija, ki se trajno oziroma kronično naseli v sluznici želodca – Helicobacter pylori. Velika večina mikrobov namreč nima sposobnosti, ki jih ima H. pylori, da se preživijo in se naselijo v neprijaznem okolju želodca. Čeprav je težko reči, v kolikšnem odstotku je vzrok kroničnega gastritisa v H. pylori, mora biti test na to bakterijo vedno opravljen pri gastritisu.
Prekomerna uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil, kot sta aspirin in ibuprofen, je eden najpogostejših vzrokov akutnega gastritisa, pri dolgotrajnem uživanju pa lahko želodec zmanjša izdelovanje zaščitnih snovi v želodčni sluznici in se razvije tudi kronični gastritis.
Alkohol in nekatere rekreativne droge lahko povzročijo akutni ali kronični gastritis, odvisno od tega, koliko in kako pogosto jih uživate. Povzročajo erozivni gastritis (kemično erozijo oziroma razjedanje želodčne sluznice).
Avtoimunske bolezni povzročajo kronično vnetje, med drugim tudi v želodcu. Ta tip gastritisa je zelo redek – v sklopu diabetesa tipa 1, Hashimotovega tiroiditisa, Chronove bolezni ali celiakije.
Tudi povratno zatekanje žolčnih kislin in pankreatičnih encimov v želodec povzroča vnetje sluznice želodca.
Radiacijska terapija in kemoterapija preprečijo obnovo želodčnih celic, zato povzročijo vnetje.
Kaj se dogaja v želodcu ob kroničnem gastritisu?
Do gastritisa pride, ko vaš imunski sistem zazna nevarnost za želodčno pregrado. Ta pregrada je želodčna sluznica (mehko tkivo, imenovano mukoza), ščiti želodec pred vsemi nevarnostmi, ki dnevno prehajajo skozi želodec: kislinami, encimi, mikroorganizmi, dražečimi in jedkimi snovmi. Vaš imunski sistem sproži vnetje v tkivih, da bi se lažje boril proti nevarnosti in pospešil celjenje sluznice.
V želodčni sluznici so žleze, ki proizvajajo želodčno kislino in encime, ki razgrajujejo hrano in vas ščitijo pred okužbami. Ker je želodčna kislina jedka, sluznica izloča tudi zaščitno sluz, ki je bazična in prekriva želodec od znotraj. Pri gastritisu je ta plast sluzi poškodovana, zato želodčne kisline dosežejo in dražijo samo sluznico.
To lahko občutimo kot bolečino in nelagodje, še posebej takoj po jedi, ko vsa zaužita hrana dodatno draži želodec, žleze želodca pa ne uspejo proizvajati dovolj encimov in želodčne kisline za učinkovito prebavo.
Zakaj je kroničen gastritis potrebno pozdraviti?
Kroničen gastritis je nevaren predvsem zaradi dveh možnih skupin zapletov, ki lahko prizadeneta želodec, in sta odvisna od tipa gastritisa: erozivni in neerozivni gastritis.
Erozivni gastritis pomeni, da snov, ki povzroča gastritis, razjeda sluznico želodca in pušča plitke ali globoke razjede. Pogosto gre za zdravila, kislo snov, žolč ali alkohol.
Erozivni gastritis lahko sčasoma povzroči peptično razjedo želodca (poznano tudi kot peptični ulkus). Razjede se zelo razlikujejo po globini. Površinske razjede lahko povzročijo krvavitve iz prebavil, ki vodijo v anemijo. Pogoste razjede lahko povzročijo brazgotinjenje in zoženje želodca oziroma izhoda iz želodca (pilorusa), ki v skrajnem primeru vodi do obstrukcije želodčnega izhoda. Zelo globoke razjede lahko povzročijo perforacijo želodca (luknjo skozi celotno steno želodca).
Neerozivni gastritis je veliko bolj pogost in povzroča zaplete veliko počasneje. Običajno ne dela erozivnih sprememb – razjed. Povzroča pa dolgotrajno vnetje, zaradi česar sluznica izgubi del svoje funkcionalnosti. Lahko imate težave pri prebavi in absorpciji nekaterih hranil, kot so železo, folna kislina in vitamin B12 (perniciozna anemija).
Posebna oblika neerozivnega gastritisa, atrofični gastritis, lahko povzroči, da se sluznica želodca odzove s tanjšanjem ali propadanjem (atrofijo). To lahko v dolgih letih ali desetletjih lahko vodi do želodčnega raka.
Pri atrofičnem gastritisu celice želodčnih žlez nadomestijo celice, ki jih običajno najdemo v črevesju, in pa fibrozno tkivo. Ta proces je znan kot intestinalna metaplazija želodca. Pri prizadetih je tveganje za nastanek raka želodca povečano.
Kako potrdimo gastritis in najdemo vzrok?
Če imamo tipične simptome, lahko močno posumimo na gastritis, vendar brez preiskav ne vemo gotovo in ne poznamo obsega težave, saj lahko ima blag gastritis težke simptome in obratno. Možne preiskave so:
- Rentgenska slika: lahko odkrije razjede ali erozijo želodčne sluznice.
- Endoskopija z ali brez biopsije želodčne sluznice: je potrebna za gotovo diagnozo gastritisa. Pri endoskopiji z majhno kamero na koncu endoskopa pogledajo v zgornji del prebavil in pogosto že glede na videz sluznice prepoznajo vnetje. Vzorec za biopsijo se vzame med endoskopijo.
- Dodatne preiskave, da bi izolirali vzrok gastritisa ali preverili zaplete: krvne preiskave, test krvi v blatu, urea dihalni test na bakterijo H. pylori.
Se kronični gastritis da pozdraviti?
Kronični gastritis je običajno mogoče zdraviti razmeroma preprosto. Po začetku zdravljenja se pogosto hitro izboljša. Vendar ko imamo enkrat kronični gastritis, ta ne bo izginil sam od sebe, kot je to običajno pri akutnem gastritisu.
Kronični gastritis je povezan z dolgotrajnim vzrokom, za katerega je običajno na voljo zdravljenje. Kronični gastritis je morda povzročil globlje poškodbe vaših tkiv, zato lahko traja več mesecev, da se pozdravi. Pri resnih boleznih v ozadju pa zdravila večinoma olajšajo simptome gastritisa.
Občasna epizoda akutnega gastritisa ni razlog za skrb in jo običajno lahko zdravite doma. Če pa ne mine ali če imate pogosto simptome gastritisa, morate obiskati zdravnika. Kronični simptomi kažejo na kronično stanje, ki zahteva pozornost.
Nekateri načini zdravljenja so:
- Antibiotiki in druga zdravila za zdravljenje H. pylori.
- Pri kronični uporabi, zamenjava nesteroidnih protivnetnih zdravil za druga protibolečinska zdravila.
- Zdravila za blokiranje želodčne kisline in spodbujanje zdravljenja želodčne sluznice.
- Zdravljenje odvisnosti od alkohola ali kokaina.
- Če ste odkrili ali imate osnovno kronično bolezen: zdravljenje osnovne bolezni (na primer ciljno usmerjena zdravila za zdravljenje avtoimunskih bolezni).
- V redkih primerih: kirurški poseg za odpravo zapletov kroničnega gastritisa – krvavitve iz prebavil, stenoze želodca, refluksa žolča.
Ali lahko zdrav življenjski slog pozdravi gastritis?
V nekaterih primerih je dovolj konkretna sprememba življenjskega sloga, predvsem prehrane. Zdrava prehrana ali pa probiotiki sicer verjetno ne bodo sami pozdravili okužbe želodca s H. pylori, obstajajo pa dokazi, da pri tem pomagajo.
Kadar je kronični gastritis posledica draženja želodca s prehrano, je sprememba prehrane praktično nujna. Med možnimi priporočili so izogibanje sledečemu:
- Prehrani z veliko maščobe, predvsem nasičene (živalske)
- Prehrani z veliko soli
- Alkoholu v vseh oblikah
- Prehrani z veliko aditivi, kot je konzervirano meso in vnaprej pripravljena hrana
Priporočena živila na splošno vključujejo:
- Veliko sadja in zelenjave
- Živila s probiotičnimi bakterijami in fermentirana živila: probiotični jogurt, kefir, kislo zelje, repa
- Polnozrnati izdelki
- Stročnice
- Pusto meso