Ali imamo bezgavke tudi na glavi? Da – večina jih je razporejenih v obliki obroča, ki sega od brade, vzdolž spodnje čeljustnice, okoli uhlja in nazaj do zatilja. Nekaj posameznih bezgavk lahko najdemo tudi višje na obrazu.
Vendar vsaka izboklina na tem območju še ni povečana bezgavka, saj se te bezgavke povečajo veliko redkeje kot tiste na vratu. V nadaljevanju preberite vse o vzrokih in ali so te bezgavke nevarne.
Zakaj se bezgavke na glavi povečajo?
V bezgavke na glavi se steka limfa iz kože in podkožja obraza in lasišča in iz površinskih struktur obraza, kot so uhlji, očesna veznica, nosna sluznica.
Po drugi strani pa se iz globlje ležečih struktur, kot so ustna votlina, žrelo in možgani, limfa večinoma steka v globoke bezgavke na vratu in ne na glavi.
Zato bezgavke na območju glave lahko otečejo v primeru, da se okužba ali drugi bolezenski proces dogaja v površinskih delih glave.
Vendar pa tudi v tem primeru vseeno veliko pogosteje otečejo vratne bezgavke. Vsa limfa se namreč steka naprej v vratne bezgavke, zato pogosto povzročitelj okužbe preskoči maloštevilne obrazne bezgavke in ga ujamejo šele številne vratne bezgavke, ki se posledično povečajo.
Bezgavke na zatilju
Na zatilju imamo nekaj zatilnih bezgavk, v katere se steka limfa iz zadnjega dela skalpa. Zaradi latinskega imenovanja zatilja occiput jim pogosto rečemo kar okcipitalne bezgavke.
Vzroki za povečane zatilne bezgavke so:
- Bakterijska okužba: bakterije lahko okužijo lasišče ob poškodbi glave ali ob prekinitvi kožne bariere zaradi praskanja. Ob hujših okužbah bo morda potreben antibiotik.
- Luskavica: pogosto prizadene lasišče in poveča nevarnost take ali drugačne okužbe.
- Glivična okužba: glive iz skupine dermatofitov povzročajo globoke bakterijske okužbe po telesu (tinea corporis). Kadar okuži samo glavo, jo imenujemo tinea capitis. Povzročata jo predvsem povzročitelja Microsporum in Trichophyton. Pri tinei lasje postanejo na določenih predelih tanki, tako da lahko vidimo skalp – lahko tudi povsem izpadejo na več območjih po glavi. Koža je lahko luskasta in vneta.
- Naglavne uši: zelo srbeč pojav predvsem pri otrocih in pri starostnikih. Ob hujšem praskanju se lahko na ranjeno kožo nacepijo druge okužbe, kar razloži povečanje bezgavk.
- Rdečke: običajno povzročajo povečanje vratnih bezgavk, lahko pa tudi zatilnih.
- Melanom: izjemoma se pojavi tudi na lasišču.
Bezgavke za ušesom
Tik za ušesom imamo izbočeno kost, imenovano mastoid, po katerem se imenujejo tudi mastoidne bezgavke za ušesom.
V njih se zbira limfa iz kože zadaj na vratu, zgornjega dela uhlja in dela zunanjega sluhovoda. Te bezgavke lahko otečejo, če gre za infekcijo ali reakcijo na tujek v bližini, vendar so taki primeri izredno redki.
Kadar opazimo izboklino (bulo) za ušesom, gre z večjo verjetnostjo za gnojne ali cistične akne, za cistično vnetje lasnih mešičkov ali žlez lojnic (votlino, izpolnjeno s tekočino), ali za lipom (votlino, izpolnjeno z maščobo).
Pri oteklini kosti za ušesom (mastoida) gre lahko predvsem pri otrocih tudi za mastoiditis. Gre za bakterijsko okužbo, pri kateri je področje pordelo in boleče, običajno ga spremlja tudi povišana temperatura in slabo počutje.
Bezgavke pred ušesom
Pred ušesom imamo dve skupini bezgavk
Pred ušesom imamo preaurikularne bezgavke (latinsko aurikula pomeni uhelj).
Pred ušesom imamo tudi parotidne bezgavke. Te so nekoliko nižje na območju velike žleze slinavke – parotide. Niso zgolj površinske, ampak tudi globlje pod samo žlezo ali kar med otočki žleze.
Kaj pomenijo povečane bezgavke pred ušesom?
Višje ležeče bezgavke lahko odražajo bolezenske procese obraza in temporalnega področja.
Nižje ležeče – parotidne bezgavke zbirajo limfo iz večjega območja: dela lasišča in obraza, iz uhlja, zunanjega sluhovoda in bobniča, in stranskih robov orbite.
Globoke parotidne bezgavke dodatno drenirajo del nosne votline in nosni del žrela, v katerem se nahaja tonzila žrelnica, pri nekaterih tudi z tonzil in trdega neba. Izjemoma se lahko dogajanje v tem delu izrazi na parotidnih bezgavkah, vendar so to zgolj posamezni izolirani primeri.
Bezgavke na obrazu
Na obrazu imamo več skupin bezgavk, ki se imenujejo po delu obraza, na katerem se nahajajo. Te bezgavke so sicer prisotne, vendar se skoraj nikoli ne povečajo ali so kako drugače boelzensko spremenjene. V literaturi so opisani samo posamezni primeri. Zato jih omenjamo bolj kot zanimivost kot zaradi njihovega pomena v medicini:
- Nad licem najdemo bukcinatorne bezgavke, imenovane po bukcinatorni mišici, ki oblikuje naša lica (zaradi katere lahko tudi napihujemo lica ali žvižgamo).
- Od roba nosa do kotička ustnic navzdol poteka nazolabialna guba, ki je pri nekaterih manj, pri drugih bolj izrazito vidna. Pod njo se nahajajo nazolabialne bezgavke.
- Nad spodnjo čeljustjo (latinsko mandibulo) ali na njeni sprednji strani najdemo supramandibularne bezgavke.
- Pod očmi lahko imamo infraorbitalne bezgavke, razporejene v loku od nosu in do drugega konca ličnice.
Obrazne bezgavke zbirajo limfo iz kože in iz sluznice nosu in lica, veke in očesne veznice. Naprej se ta limfa steka v vratne, in sicer submandiblarne in submentalne bezgavke, ki se nahajajo pod čeljustjo in pod brado, in pa v parotidne bezgavke, omenjene zgoraj.
Bezgavke