Mravljinci, ki jih čutimo na ustnicah ali v ustih, imajo podobne vzroke, zato jih obravnavamo skupaj. Vzroki so običajno nenevarni. Izjemoma je v ozadju resnejše obolenje.
V čem je mravljinčenje ust in ustnic drugačno kot na drugih delih telesa?
Mravljinčenje na tem delu povzroča največkrat alergija na hrano ali psihološki vzroki. Razpon možnih vzrokov je nekoliko ožji kot pri drugih delih telesa, kljub temu pridejo v poštev katerikoli razlogi, ki povzročajo mravljinčenje obraza ali kjerkoli na telesu.
Katerokoli mravljinčenje lahko spremlja slabše zaznavanje občutkov. Na jeziku lahko pride do ne le slabšega občutka dotika, ampak tudi okusa. Mravljinčenje je namreč izraz nekega dogajanja v telesu, ki prizadene ali draži drobne živčne končiče. Isti živčni končiči so odgovorni tudi za sprejemanje občutkov iz tega dela telesa.
Čeprav je mravljinčenje lahko izjemno nadležno in zaskrbljujoče, gre običajno za blago motnjo delovanja živčevja, ki je pogosto reverzibilno. Pri hujših in daljših okvarah pa pride do popolne okvare živcev, pri čemer tudi mravljinčenja ne čutimo.
V nadaljevanju predstavljamo glavne vzroke mravljinčenja v ustih in na ustnicah.
1. Alergija na hrano
Alergija na hrano je preobčutljivost imunskega sistema na sestavino hrane. Lahko je blaga (mravljinčenje, izpuščaj, srbečica), zmerna (koprivnica, otekline) do življenjsko nevarna (anafilaksija, otekanje dihalnih poti, kardiovaskularni kolaps).
Glavni simptomi alergije na hrano so:
- Mravljinčenje jezika, ustnic ali obraza
- Izpuščaji, srbečica, koprivnica
- Otekanje rok, nog, ust, jezika, žrela
- Hiter pulz ali aritmija
- Izguba zavesti ali omedlevica, motnje vida
- Sopenje, težave z dihanjem, bolečina v prsih
- Huda bolečina v trebuhu, driska
- Anafilaktični šok
Pojav kateregakoli od zgornjih simptomov zahteva obravnavo pri zdravniku, v primeru hujših simptomov pa obisk urgence ali klic na 112.
Veliko nejasnosti in napačnih informacij je vezanih na razliko med alergijo in intoleranco (preobčutljivostjo) na hrano. Edina skupna točka obojega je, da gre za odziv na zaužito hrano, in da so pri obojem možni simptomi, ki bi jim rekli »slaba prebava«, pri tem pa se podobnosti tudi končajo. Bistvena razlika je, da je razpon simptomov pri alergiji mnogo širši kot zgolj tisti, vezani na prebavila – lahko prizadenejo celotno telo. Alergija je resno stanje, ki zahteva dosledno sledenje ukrepom in/ali zdravljenju.
Glavne značilnosti intolerance na hrano (in kako jo ločimo od alergije):
- Intoleranca ima manj resne simptome, ki jih povzroča nezmožnost prebavnega sistema za prebavo določene sestavine hrane in NE imunski vzroki.
- Najpogostejše intolerance na hrano so intoleranca na laktozo, na gluten in na prehranske aditive.
- Simptomi se kažejo na prebavilih: slabost, napihnjenost, driska (brez krvi), bruhanje, bolečine v trebuhu, zgaga.
- Ne povzroča nevarnih simptomov: krvavo ali črno blato, omedlevica, hiter pulz, splošna telesna šibkost ali zgoraj omenjenih simptomov alergije.
- Preobčutljivost na nekatera živila ali snovi lahko preverimo z laboratorijskimi testi, z vodenjem prehranskega dnevnika ali z eliminacijskimi testi.
- Običajno jo zdravimo z izogibanjem ali omejevanjem problematičnih živil. (Pri alergiji pa je izločenje živila nujno!)
2. Hiperventilacija
Hiperventilacija je prehitro, preveč intenzivno dihanje. Običajno jo povzroči panični napad ali stres. Kadar je vzrok mravljinčenja v hiperventilaciji, je značilno, da se to pojavi v konicah prstov in po ustnicah, lahko pa se pojavi drugje po telesu ali kar po celem telesu, tudi samo po levi ali desni polovici telesa.
Dodatno lahko pride do izgube občutka v dlaneh in stopalih, bolečine v prsih, razbijanje srca, vrtoglavica, motnje vida, mišični krči, suha usta, zmedenost, omedlevica. Ti simptomi lahko povzročijo še večji stres in tesnobo in še dodatno poglobijo stisko.
Pri panični motnji ima oseba pogosto občutek, da ne more do zraka, zato preveč intenzivno diha. To pripelje do raznih motenj v telesu, ki povzročijo mravljinčenje: zniža se ogljikovega dioksida v krvi, dvigne se pH krvi (alkaloza krvi).
V redkih primerih je vzrok metabolna motnja, ki jo povzroča bolezen srca, ledvic ali pljuč. Kadar pride do hiperventilacije, a za to ni očitnega vzroka – panični napad, tesnoba, hud stres, očitna poškodba – je potrebno raziskati ozadje.
3. Herpes ali pasavec
Nekaj dni preden nastane herpetični izpuščaj, se lahko pojavi mravljinčenje ustnic. Kadar herpes povzroča izpuščaj v ustih (in ne na ustnicah), do predhodnega mravljinčenja ne pride.
Tudi varicella zoster virus, ki povzroča bolezen pasavec, lahko povzroči mravljinčenje na koži – poleg ali namesto ostre bolečine, ki je glavna značilnost bolezni. Mravljinčenje nastane vzdolž distribucijske poti tega živca, ki je najpogosteje na koži. Včasih se pojavi občutek podoben glavobolu, ali občutek v trebuhu ali medenici.
4. Enostavni delni epileptični napad (avra)
Najpogostejši epileptični napadi so »enostavni delni«. »Enostavni« pomeni, da oseba ne izgubi zavesti; »delni« pomeni, da v le delu možganov pride do električne aktivnosti. (V nasprotju s temi pri klonično-tonični ali grand mal epilepsiji pride do izgube zavesti in krčev, prizadeti so celi možgani.)
Tip simptomov je odvisen od tega, kateri del možganov je aktiviran. Simptomi so zato raznoliki: lahko pride do trzanja dela telesa (roke, noge, obraza), halucinacij (vizualnih, slušnih, tudi vohalnih in gustatornih), mravljinčenja kjerkoli po telesu (vendar ne po celem telesu naenkrat), nenavadni občutki in vedenje (oseba ostane budna in odzivna, vendar je lahko njen govor nesmiseln, lahko postane panična ali evforična).
Te simptome imenujemo tudi avre. Ime izhaja iz tega, da se pri osebah z grand mal epilepsijo pojavijo pred napadom: vseeno pa pri sicer zdravih ljudeh ne pomenijo bližajočega se napada.
Taka oblika epilepsije je zelo pogosta pri vseh starostih, večinoma ostane nediagnosticirana in epizode običajno izzvenijo same od sebe in niso pogoste, zato zdravljenje običajno ni potrebno.
5. Prehodna pretočna možganska motnja (TIA)
Prehodna pretočna možganska motnja ali tranzitorna ishemična ataka (TIA) je zelo redek vzrok za mravljinčenje ustnic. Podrobno jo opisujemo na strani, posvečeni vzrokom mravljinčenja obraza.